Mitja Sojer Mič

»Vedno smo stremeli k nečemu inovativnemu in drugačnemu.«

Pogovor z Mitjem Sojerjem Mičem o začetkih njegove samostojne frizerske kariere in bogati zgodovini Mič Stylinga, ki je v začetku leta praznoval že 30 let.

Kako se je začel Mič Styling in kakšna je bila takrat situacija v Sloveniji?

Leta 1991, ko smo mi odpirali salon, je bilo kar veliko znanih frizerskih salonov. Naša želja je bila, da odpremo salon, ki bo drugačen. Sam sem prej delal pri svoji mami in sem videl stvari, ki mi tam niso bile všeč. Želel sem salon brez zaves, s cenikom na izložbi, ki je viden in dostopen vsem, da se s ceste vidi, kdo se frizira. Frizerjem se je vse to takrat zdelo čudno. Otvoritev je bila fenomenalna. Ogromno ljudi je prišlo, veliko frizerjev in znanih osebnosti. Prišli so tudi s frizerske šole. Drugače leto 1991 ni bilo lahko. Bilo je leto osamosvojitve. V ljudeh je bilo veliko stresa in hkrati optimizma. Takrat smo z mlado ekipo, ki so jo sestavljale Jelka, Darja, Aska, Irena in druga dekleta, ki so bila na začetku z mano, naredili prijetno in pozitivno vzdušje in so ljudje radi prihajali na Vič v naš prvi salon Mič Styling.

Od kod ime Mič Styling?

Mič Styling je prišlo iz imena Mič, ki je moj nadimek. Igral sem nogomet in tam je navada, da se krajša imena. Najprej sem bil Mičo, potem Mič. Ko sem delal še pri mami in razmišljal o imenu, mi je bilo ime Salon Mitja malo suhoparno. Vsi so me klicali Mič. So rekli: »Kdo te je strigel?« »Mič.« Želel sem si, da bi bilo že ime drugačno in tako je nastalo ime Mič Styling.

Zakaj selitev v center Ljubljane?

Začeli smo z mlado ekipo frizerjev in s prvim salonom na Viču smo postali prepoznavni. Bili smo prvi salon, ki ni imel zaves. Moja velika želja že od začetka je bila, da bi imeli salon v centru mesta. Ta se nam je uresničila že po treh letih, ko smo dobili priložnost, da odpremo majhen salon na Kongresnem trgu. Imel je dobrih 20 m2. V tem salonu je že prej delala tudi moja mama. Salon smo prevzeli od gospe, ki je odhajala v pokoj. Pri prenovi smo sodelovali z Markom Hergouthom, slikarjem in arhitektom, in naredili drugačen salon. Takrat so stranke spoznale, da Mič Styling ni salon z Viča, ampak Mič Styling iz Ljubljane. To je bila naša velika želja.

Kako se je razvil imidž Mič Styling?

Že prvi salon na Viču je delal arhitekt in slikar Marko Hergouth. Zato je bil prisoten stil art dekoja z določenimi efekti, kot je npr. na stropu naslikano nebo. Pri drugem salonu, ki smo ga delali z istim arhitektom, je bila povsem druga zgodba. Vedno smo stremeli k nečemu inovativnemu in drugačnemu. Nismo se želeli ponavljali. Z vizitkami, raznimi majicami itd. smo bili v trendu, vedno smo sodelovali z raznimi kreativnimi agencijami. Ne le da smo bili v trendu, ampak smo določene trende celo postavljali. Tudi v tem smo želeli biti vedno drugačni, inovativni in prilagodljivi glede na določen čas.

Kako je rastel Mič Stlying in njegova prepoznavnost?

Leta 1996 smo prišli do nivoja, ko smo imeli premalo prostora, preveč dela in polno mladih frizerjev, zato smo potrebovali večji prostor. Odločili smo se za velik salon na Židovski stezi, kjer smo imeli 300 m2. Posledično smo potrebovali več frizerjev in te je treba izšolati. Jaz sem imel takrat mlado in perspektivno ekipo, zelo nadarjene frizerje in organizirali smo kreativni team. To je skupina ljudi, ki so bili takrat stari od 18 do 20 let. Postavil sem jih pred sabo in rekel, poglejte, to je kreativni team. To so bili Tomaž, Matej, Borut, Aska in Matjaž. Verjel sem v njih in oni so začeli naprej šolati, ustvarjati svoje trende in kolekcije. Sami so proizvajali svoje ideje, nismo hodili po ideje v London, ali kamor koli po svetu gledat stvari in jih prinašat v Slovenijo. Ustvarjali so v svojih krogih, kar se tiče mode, kolekcij, šolanj in tudi stila Mič Stylinga.

Zakaj franšizni model?

S franšizami se je pojavila možnost, da se razvijamo naprej in ljudi, ki so si želeli iti na svoje in imeti svoje ideje, obdržimo v nekem sistemu, ki je voden in nadzorovan. S tem se lahko na drugačen način širiš po drugih lokacijah. Tu smo bili pionirji glede franšizinga. V Sloveniji takrat ni bilo franšiz. Bili so le McDonalds in morda še Petrol. Veliko smo se zgledovali po tujini. Morali smo se učiti. Kakšne stvari se tudi niso obnesle, a vseeno smo naredili drugačno zgodbo franšizinga in so se kasneje drugi zgledovali po nas.

Kako so nastajale sestrske blagovne znamke?

Leta 2000 smo dobili ponudbo, da bi začeli sodelovati s trgovsko verigo Marcator. Mič Styling smo gradili na najboljših lokacijah in z najboljšimi frizerji. Takrat sem se s kreativnim direktorjem Igorjem Arihom pogovarjal, da bi rad eno simple (ang. preprosto) varianto salona za v trgovski center. Mi je rekel »Saj si že povedal ime. Simple.« Tako je nastal Simple. Gre za enostavnejše salone, manj kreativnosti na začetku in z zelo »simple« storitvijo. Tako so prišle tudi ideje za naprej, za druge blagovne znamke. Kasneje s pojavom brivnic smo odprli Ljubljanskega brivca, kasneje še Young Mič Styling, ko smo potrebovali svežo kri, več energije za mlade in več možnosti zanje. Kasneje se je pojavil tudi Mix. Gremo sorazmerno s časi. Ko opazimo, da potrebujemo nekaj novega, lansiramo novo blagovno znamko. Zadnja je spletna prodaja Ludadu. So še razni novi projekti, ki jih imamo še v načrtu.

Zakaj povezava s Paul Mitchell?

Tako kot je rastel Mič Styling s saloni, kadri, mladimi, je rastel tudi kar se tiče partnerjev. Po daljšem sodelovanju z L’Orealom smo začutili, da potrebujemo spremembo in korak naprej. Takrat smo se povezali s podjetjem Pronega, d. o. o., in Tomažem Lebanom, ki je zastopnik za Paul Mitchell, in začeli sodelovati z njimi na več nivojih. Kar se je za nas pokazalo kot velika novost in prednost. Začeli smo spoznavati ne le evropski, ampak tudi ameriški trg, drugačne nastope. Imeli smo tudi nastope po Evropi in tudi Ameriki. To je bil velik korak naprej in dobili smo potrditev, da smo na pravi poti. Hkrati se je naš celoten kreativni team navadil nastopati drugače in z drugimi priložnostmi in za druge ljudi.

Kaj so glavne sestavine Mič Styling?

Glavna sestavina Mič Stylinga je, da imaš ideje, si pripravljen delati in želiš biti drugačen. Za to pa potrebuješ mlade in nadobudne ljudi. Ne le da jih potrebuješ, v njih moraš tudi verjeti. Moraš jim zaupati in jim dati priložnost. Mislim, da so to naši delavci. Ogromno smo jih zaposlili, nekateri so nas zapustili, ampak imamo z njimi še vedno zelo dobre odnose. Verjamem, da se nikoli ne smeš zadovoljiti. V frizerstvu se celo življenje učimo. Vedno smo stremeli k temu, da imamo dobre lokacije, uporabljamo dobre materiale, sodelujemo z najboljšimi in kreativnimi ljudmi, fotografi, modnimi oblikovalci in uporabljamo najboljše materiale, ki so nam na voljo kjer koli po svetu.

Kako vidite frizersko prihodnost?

Če bi se o prihodnosti pogovarjali pred enim letom, bi najbrž govoril drugače kot danes. Nihče si ni mislil, da lahko ena taka stvar, kot je ta virus, tako spremeni trenutno situacijo, ne le v Sloveniji, ampak povsod po svetu, ki je zelo zamajala frizerski posel. Verjamem, da bo frizerstvo preživelo. Ima perspektivo in prihodnost, saj ljudje potrebujejo lepe frizure in lasje rastejo. Se bo pa najbrž spremenil sistem. Tudi v frizerstvo bo prišla digitalizacija, drugačno naročanje, saj bodo drugačne navade in razvade strank. Mi se že zdaj trudimo in se bomo še bolj, da bomo pripravljeni ugajati strankam in jim priti nasproti v čim boljših in modernih sistemih.

 

Spodaj slike prvega Mič Styling salona na Viču.