Adam Reed

»Za 13. rojstni dan sem si zaželel lutko za friziranje.«

Da je frizerstvo tisto pravo, je vedel že, ko je z babico tedensko obiskoval lokalni frizerski salon. Zaljubil se je v vse, kar je povezano z lasmi. Že kot najstnik si je za rojstni dan zaželel frizersko lutko, na kateri je vztrajno vadil. Tudi darilo za 18. rojstni dan je bilo povezano s frizerstvom, saj mu je mama plačala striženje pri Trevorju Sorbiju. Kot nadobuden mladi frizer se je udeleževal različnih frizerskih tekmovanj. Med drugim je spoznal ustanovitelja blagovne znamke Charlesa Worthingtona, ki ga je povabil v svojo ekipo. Pot ga je med drugim peljala tudi v New York, kjer je skrbel za urejen videz mnogih zvezdnikov in kot pravijo, je ostalo zgodovina. Adama so lani že drugič nominirali za britanskega frizerja leta.

Lani so vas že drugo leto zapored nominirali za britanskega frizerja leta. Čestitke! Povejte nam več o kolekciji, ki ste jo pripravili.

Killer je celovita kolekcija fotografij, ki resnično predstavljajo moj pogled na lase. Navdih sem našel v klubski sceni, ki je v 80. in 90. vladala v Londonu in New Yorku. Konkretno se nanaša na Raya Petria in njegovo gibanje Buffalo ter Factory Andya Warhola, hkrati pa ohranja moderen videz. Killer ni trend kolekcija, ampak ravno njegovo nasprotje, je izbor podob, ki so v svoji preprostosti brezčasne.

Kdo vas je navdušil za frizerski poklic?

Ko sem z babico prvič obiskal frizerski salon, sem bil povsem očaran. Navdušila sta me tako oprema prostora kot vonj po kemikalijah. Medtem ko so babici urejali lase, sem jaz čistil navijalke in razvrščal pripomočke po predalih. Zaljubil sem se v vse, kar je povezano z lasmi – modo, nego kože, lepoto.

Kaj ste kot otrok sanjali, da boste, ko odrastete? Kdaj ste spoznali, da si želite postati frizer?

Takoj ko sem z babico prestopil prag salona, sem vedel, da je to tisto pravo zame. Salon je obiskovala enkrat tedensko in jaz sem jo vedno z veseljem spremljal.

Zaupajte nam, kako je potekala vaša frizerska pot.

Kot asistent sem začel delati v lokalnem salonu, ko sem bil star 13 let. Takrat sem si za rojstni dan zaželel lutko za friziranje, na kateri sem potem doma vztrajno vadil. Pri 16. sem bil z mislimi že povsem predan lasem. Ob vikendih sem se z avtobusom iz domačega Somerseta vozil v London, kjer sem spoznaval živahno frizersko sceno na King’s Road in v Covent Gardnu. Za 18. rojstni dan mi je mama plačala striženje pri Trevorju Sorbiu. Zaključil sem šolanje in si pridobil osnovno znanje, ki sem ga vadil na prijateljih. Sanjal sem o službi v Londonu. Udeleževal sem se vsakega tekmovanja za lase, ki sem se ga lahko. Nikoli se sicer nisem uvrstil naprej, ampak to me ni odvrnilo od želje, da bi nadaljeval s frizerstvom. Ta neomajna odpornost in ambicioznost me je pripeljala do moje prve velike karierne poteze, da sem si izboril mesto na Redkenovem simpoziju, kjer so mi prvič predstavili Charlesa Worthingtona in Allana Petersa. Bilo je leto 1995 in Charles Worthington je bil blagovna znamka, ki je bila v vzponu. Moj začetek življenja v Londonu je bil v legendarnem Worthingtonovemu salonu Fitzrovia. Dobil sem priložnost za delo v vrhunskem salonu The Dorchester Hotel in ko so odpirali salon v New Yorku, so me povabili, da se pridružim ekipi. Tam sem ostal dve leti in zagotovil, da so bila velika imena Hollywooda na oskarjih in zlatih globusih popolna in urejena.

Zasledila sem podatek, da ste sodelovali pri snemanju zadnje sezone serije Seks v mestu. Kako je prišlo do tega sodelovanja?

Ko sem delal v New Yorku, je bila med mojimi strankami tudi stilistka Patricia Fields, ki je bila v tistem času asistentka pri seriji Seks v mestu. Povabila me je, da se ji pridružim na snemanju, in to je bilo to. Nisem sicer skrbel za frizure igralk, sem se pa vseeno pojavil v zaključni epizodi.

Kdaj razmišljate o tem, da bi se vrnili v New York?

O delu v New Yorku ne razmišljam več, sem pa v času bivanja tam zelo užival.

Opažate kakšne razlike med Londonom in New Yorkom?

Vsekakor je razlika. V Londonu resnično izzivamo in se ne bojimo mode, medtem ko so v New Yorku vsi nekoliko bolj konservativni.

Prebrala sem, da ste se navdušili nad Sydneyem. V čem je tako poseben?

Obožujem Sydney. Kdo ne bi bil navdušen nad njim? Mislim, da je povezano z dejstvom, da je tako daleč od doma, a ljudje kljub vsemu govorijo isti jezik. Je tudi dom mnogih talentiranih frizerjev.

V preteklosti ste že sodelovali pri odprtju salona kot partner. Lani pa ste odprli svoj samostojni salon. Po čem se razlikuje od drugih salonov?

V preteklosti sem skupaj s poslovnim partnerjem odprl salon Percy & Reed. Ko je prišlo do razdelitve podjetja, sem se odločil za drugačno pot in uresničitev želje, da je nad vrati napisano moje ime. Adam Reed London je urejen prostor za lase in življenjski slog, ki se nahaja v nekdanjih prostorih trgovca s sadjem in zelenjavo v londonskem predelu Spitalfields. Mislim, da celoten salon dobro zaobjema moj karakter. Ni bleščeč ali bahav, je zelo prijeten in neobsojajoč. Je domiseln in srečen prostor. Bolj kot tradicionalnemu salonu je podoben kreativnemu središču. Je prostor, kjer lahko bereš in se sprostiš. Zame je to priložnost, da uživam v preprostih stvareh in skušam tudi obnoviti skupnost. Celotna zgradba je zelo pristno ohranjena, jaz pa sem prostor zapolnil s stvarmi, ki jih imam rad. Imam nekaj kosov originalnega pohištva Ercol, zbirateljskih predmetov, saj sem tudi sam strasten zbiratelj, da ne omenjam mojega čudovitega modnega arhiva.

Najbrž je drugače, če odpreš salon sam, brez pomoči partnerja, in moraš sam poskrbeti za vse vidike salona, tudi poslovnega.

Ključna je izbira prave ekipe. Imam operativnega direktorja in izbrano ekipo talentov, ki delijo z mano prepričanje o friziranju brez ega.

Kako pomembna je izbira lokacije salona? Še posebej v mestu, kot je London.

Stranke so pripravljene potovati. Delal sem že v različnih predelih Londona in ugotovil sem le, da vzhodni del mesta privlači mlajšo in močnejšo množico. Naš drugi salon bo v zahodnem delu mesta.

Kdo so vaše stranke?

So zelo različne in prihajajo iz različnih družbenih slojev.

Kaj bi svetovali nekomu, ki odpira salon?

Poskrbite, da imate za sabo dobro ekipo, ki vam bo lahko pomagala. Vodenje polno zasedenega salona zna biti naporno.

Kako velika je vaša ekipa?

Trenutno je naša ekipa še majhna. Žal smo morali zaradi trenutne situacije zapreti salon že po nekaj mesecih obratovanja.

Najbrž ste zelo zaposleni in ne utegnete biti vsak dan na voljo vašim strankam. Koliko dni na teden ste v salonu?

Res sem zelo zaposlen, ampak verjamem, da je pomembno ostati povezan s strankami kot tudi z ekipo. Dva dni na teden sem zagotovo na voljo za delo s strankami.

Zelo radi tudi izobražujete. S katerimi blagovnimi znamkami sodelujete?

Res je, obožujem izobraževanje. Sem ambasador za L’Oreal Professional in ghd.

Zasledila sem, da ne sodelujete več pri modnih revijah in ste zaključili s t. i. “session work”. Zakaj?

Kot lastnik salona je težko biti hkrati tudi session stilist, saj je pomembna predanost. Skušal sem biti razpet med obema, a je to je prineslo za sabo prenaročanje mojih strank. Opazil sem tudi, da me delo za modne revije ne izpolnjuje več toliko kot nekoč. Občasno se še vedno udeležujem šovov v okviru tedna mode in sodelujem s televizijami.

Kako bi opisali svoj frizerski stil?

Držim se načela, da v čim večji meri uresničim želje stranke. Tu ne govorim o trendih, saj verjamem, da tu ne moremo govoriti o “velikosti, ki ustreza vsem”. Tu gre za ustvarjanje osebnosti skozi lase. Zagovarjam lepe lase in nosljive pričeske, kar boste tudi našli v mojem salonu.

Kdo je imel največji vpliv na vašo kariero?

Brez dvoma britanska aristokratinja in modna ikona Isabella Blow. K meni je hodila na barvanje in striženje. Bila je zelo radodarna s priporočili. Tako sem spoznal Leeja McQueena, Sophie Dahl, Tristana Weberja, Honor Fraser in mnoge druge. Spomnim se, da me je povabila, da se ji pridružim na čaju v Royal Academy. Radodarno mi je dajala tudi oblačila. Njej sem neizmerno hvaležen za hranjenje moje kreativnosti in da mi je dovolila sanjati, da lahko postanem frizer, ki je sposoben vsega. Preko nje so me povabili na spektakularne zabave. S tem sem dobival tudi priložnosti za rast mojega ugleda. Bil sem kot spužva in vse vpijal vase.

Na katerega od svojih dosežkov ste najbolj ponosni?

Salon je obiskala revija Vogue in ga opisala kot “a slice of beauty heaven” (košček lepotnih nebes (op. a.)).

Zasledila sem vaš nasvet frizerjem, naj skrbijo za svoje zdravje. Zakaj je to po vašem mnenju še posebej pomembno?

Zdravje je ključno. Frizerstvo ni za slabotne. Na dan imate tudi osem strank, ki vas niso videle vsaj mesec in pol, zato se veselijo klepeta z vami. To je samo po sebi zelo izčrpavajoče, saj ste poleg tega ves čas na nogah, kar je tudi svojevrsten napor. Biti moramo na tekočem z dogajanjem in trendi, zato je pomembno biti umsko in telesno v dobri formi.

Prepričana sem, da je vaša kariera polna zanimivih zgodb ali pa se vam je zgodilo kaj nenavadnega. Bi morda lahko delili kakšno prigodo z našimi bralci?

Čeprav sem v svoji karieri že marsikaj doživel, v vsem tem ne iščem potrditve drugih. Vsekakor pa je moment, na katerega sem še posebej ponosen, nominacija za britanskega frizerja leta, ki sem jo prvič prejel leta 2019. Ko so me obvestili, sem še ves popoldan jokal od sreče.

V Veliki Britanij je bilo zaradi epidemije javno življenje dolgo ustavljeno. Kako ste preživljali ta čas?

Skušal sem ohraniti pozitiven pogled na situacijo znotraj moje družine kot tudi ekipe v salonu. Znašli smo se v zelo težki situaciji. Naš salon je še zelo nov in veliko energije sem vložil v postavljanje strategij in treninge za izobraževanje ekipe. Dnevno sem bil zelo zaposlen z različnimi sestanki prek spleta in kljub zaprtju salonov so mi dnevi hitro minevali.

Kaj bi svetovali mladim frizerjem?

Bodite kot spužva in vsrkavajte znanje! Vedno poslušajte, učite se in bodite pripravljeni tudi na napake.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

O načrtih za naprej moram za enkrat žal še molčati, vendar ste lahko prepričani, da so na obzorju vznemirljivi podvigi.

Kaj radi počnete v prostem času? Imate kakšen zanimiv hobi?

Moje zasebno življenje zapolnjujejo mož Kenny, posvojeni sin Riley in pet psov. Uživam v preprostih opravilih, kot so kuhanje, vrtnarjenje in branje. Priznam, da sem nagnjen k bogatenju svoje zbirke modne kolekcije, da parfumov niti ne omenjam.

Tekst: Nina Nagode, Foto: osebni arhiv