Kerrie DiMattia

»Moj heroj je stranka, ki tisti trenutek sedi na mojem stolu.«

Kerrie je avstralska frizerka z dolgoletno kilometrino, saj je v tem poslu že več kot 40 let. Nad frizerstvom je navdušila tudi svoji hčeri. Ima svoj salon, v katerem je zbrala ekipo, ki ji je kot družina. Kot otrok je sanjala, da bo rock zvezdnica, in nič neobičajnega ni, da kdaj med frizerskim nastopom na odru tudi kaj zapoje.

Povejte nam o svoji frizerski poti.

Moja frizerska pot je že dolga. Začela se je pred 40 leti, ko sem končala šolo. Svoj salon sem odprla, ko sem bila stara 23 let, in od takrat naprej sem na svojem. Mislim, da sem šele pred približno desetimi leti začela resnično razumevati, kaj vse ponuja frizerska industrija izven frizerskega salona. Takrat se je začela razvijati moja kariera session stilista.

Kdo vas je navdušil za frizerstvo?

To je zanimiva zgodba. Da sem se zaljubila v delo z lasmi, gredo zasluge mamini frizerki. Že zelo zgodaj sem začela hoditi z njo na tedenske obiske salona. Všeč mi je bilo dogajanje in živahna energija, ki je vedno zapolnila salon. Ob odhodu so se vsi dobro počutili. Tega občutka ne bom nikoli pozabila.

Slišala sem zanimivo zgodbo o vašem prvem nadrejenem in delu tajnice. Povejte več o tem.

Ha, ha. Res je. Moja prva nadrejena je odličen primer, kakšen nadrejeni nikoli ne želim biti. Ni me marala in takšen je bil tudi njen odnos do mene. Med drugim mi je tudi rekla: »Nikoli ne boš postala frizerka. Poskusi raje z delom tajnice.« Če zdaj pogledam nazaj in vse zaposlene, ki so skozi leta delali pri meni, ji lahko skoraj oprostim, saj sem bila tudi sama precej težavna.

Salon ste odprli leta 2004. Kaj vas je prepričalo, da naredite korak naprej in odprete svoj salon?

To je moj drugi salon, seveda z veliko samostojnega dela v vmesnem času. Prvi salon sem odprla v Sydneyju, ko sem bila stara 23 let. Zdaj lahko rečem, da sem bila premlada in brez poslovnega znanja. Še dobro, da sem ga uspela po sedmih letih prodati, ker smo se z možem in hčerkama preselili na deželo. Imela sem krajši premor od dela v salonu, hčeri sta bili majhni in nekaj let sem delala kot freelancerka in frizirala za poroke. Ko sta začeli hčeri hoditi v šolo, sem že pogrešala delo v salonu in predvsem delo v okviru ekipe. Najela sem studio v kraju, kjer sem živela, in tako prišla do svojega drugega salona z dvema delovnima mestoma, kjer sem prvo leto delala sama. Sčasoma sem ga povečala še za sosednji prostor in dobila sem prvega pripravnika. Počasi je prišel še drugi in tretji itd.

Kako velika je danes vaša ekipa?

Danes jo sestavlja 12 fantastičnih članov, ki jih preprosto obožujem in smo kot družina.

Pri opisu vašega salona sem zasledila, da se potrudite stranko povezati s frizerjem, za katerega menite, da bi bil zanjo tudi karakterno najbolj primeren. Povejte več o tem.

Vsaka stranka, ki vstopi v salon, si zasluži najboljšo možno izkušnjo. Ne le, da se trudimo izbrati primernega stilista za stranko glede na spretnosti, ampak, kar je včasih še pomembnejše, tudi glede na osebnost oziroma energijo. Ko obiščem svojo najljubšo kavarno, mi je všeč, da se usedem glede na trenutno razpoloženje. Včasih z veseljem sedim v živahnem delu kavarne in se pogovarjam z drugimi, spet drugič pa mi ustreza, da sem nekoliko odmaknjena v skritem kotu, kjer ignoriram svet in uživam v svoji kavi. Pri mojih strankah ni nič drugače. Pri njihovem obisku gre za več kot samo za lase. Gre za njihov čas in trudimo se prilagoditi izkušnjo njihovim željam.

Še vedno delate s strankami v salonu?

Seveda. Strankam sem na voljo tri dni v tednu.

Kako bi opisali vaš stil friziranja?

Lep in nekompliciran. Rada imam preproste, nosljive frizure, zaradi katerih se ženske počutijo lepe tudi brez zahtevnega vzdrževanja las.

Koliko kolekcij letno pripravite?

S kolekcijami se resneje ukvarjam šele zadnjih nekaj let. Pred tem je šlo predvsem za ustvarjanje in zabavo, zato so bile kolekcije bolj občasne in stvar trenutnega navdiha, ko so imeli lokalni ustvarjalci čas za skupno ustvarjanje. Zdaj stremim k temu, da ustvarim po dve kolekciji letno. Že leta sodelujem z istim fotografom, ki sicer živi na drugem koncu sveta, zato včasih malo traja, da se uskladiva.

V frizerstvu ste že štiri desetletja. Kje opažate največje spremembe?

Mislim, da je prišlo do največje spremembe na področju medsebojne komunikacije in kako vidimo sebe. Se mi zdi, da smo izgubili del zmožnosti, da se med sabo povežemo, in tudi veliko naše človečnosti na račun naše strasti do tehnologije in socialnih medijev. Skoraj smo izgubili umetnost komuniciranja ena na ena. Še posebej se to vidi pri vsakodnevnem svetovanju strankam. Pri mlajših frizerjih pogosto opažam, da imajo težave pri malo starejših strankah zaradi načina, kako zdaj nove generacije komunicirajo med sabo – skozi tekste in platforme socialnih medijev.
Mislim, da smo tudi preveč osredotočeni na »vplivanje«, zbiranje všečkov in da bi postali hitro slavni. Moj heroj je stranka, ki tisti trenutek sedi na mojem stolu, ne jaz. In verjamem, da moramo nujno ponovno razmisliti, zakaj delamo, kar delamo.

Kdo je imel največji vpliv na vašo kariero?

Bilo je veliko fantastičnih umetnikov, ki jim sledim in jih obožujem ter so vplivali na način, kako delam, vendar so ljudje, ki jih najbolj cenim, tisti, zaradi katerih sem danes v vrhu frizerske industrije; zaradi trdega dela, odločnosti in strasti. Kljub temu še vedno rada delim z njimi čas in izkušnje s tistimi, ki še rastejo. Počutim se privilegirano, da lahko mnogim rečem, da so moji prijatelji.

Slišala sem, da ste kot otrok sanjali, da boste postali rock zvezdnica. Biti frizer je včasih na nek način kot rock glasbenik, saj nastopate na odru.

Res je. Kot otrok sem sanjala le o tem, da bom nekoč rock zvezdnica. V dobri družbi rada kaj zapojem, še posebej po kakšni pijači. Včasih, ko nastopam na kakšnem frizerskem dogodku, rada vzamem v roke mikrofon in zapojem.

Kdo so bili vaši vzorniki na začetku vaše kariere?

Ko sem začela delati kot frizerka, nisem spremljala, kaj počnejo znani frizerji. Ta obsesija se je začela kasneje. Moj največji heroj prvih nekaj let, ko sem delala kot pripravnica, je bil frizer Stanley, ki je bil moj drugi nadrejeni po tisti nesrečni prigodi s prvo nadrejeno. On me je naučil vzljubiti frizersko delo.

Za frizerstvo ste navdušili tudi svoji hčeri.

Res je in to je eden mojih največjih dosežkov. Postali sta neverjetni stilistki z uspešnima samostojnima karierama.

Na kateri dosežek ste še ponosni?

Poleg mojih hčera sem ponosna, da sem pomagala oblikovati in, upam, navdihniti nekaj izjemnih mladih frizerjev, ki so v preteklih letih postali del moje ekipe. Omeniti moram še dejstvo, da postajam z leti vse boljša z vseh vidikov kariere, vključno s poslovnim delom, da sem lastnica salona. Moja zadnja kolekcija Discarded je nekaj, na kar sem izjemno ponosna in upam, da bom še naprej rasla, se učila in ustvarjala izjemno delo.

Kaj po vašem mnenju naredi dobrega frizerja?

Strast, komunikacija in srce.

Kaj bi svetovali mladim frizerjem?

Bodite hvaležni za priložnost, da ste del nečesa velikega. Nikoli si ne nehajte želeti naučiti se nečesa novega, stremite višje in višje in na koncu vam bo industrija dala toliko, kot boste sami pripravljeni vložiti oziroma ji boste sami dali.

Mnogi frizerji po svetu so morali zaradi COVID-19 zapreti svoje salone. Če so moje informacije pravilne, ste imeli v Avstraliji frizerji možnost izbire in ste se sami odločili glede zaprtja. Kako ste preživeli zadnjih nekaj mesecev?

Vsekakor so bili to zelo zmedeni časi, vendar ja, za razliko od frizerjev po svetu smo se mi lahko glede na okoliščine sami odločili, ali bomo odprti. Naš salon DiMattia&Co je bil zaprt skoraj šest tednov, ko je bila situacija še zelo negotova in smo se odločili, da damo prednost našim družinam, ekipi in strankam, saj nam je to najpomembnejše. Ko se je situacija malo umirila, smo naredili oceno tveganja glede na našo demografijo in se odločili, da ponovno odpremo vrata, seveda smo pri tem upoštevali vsa priporočila glede varovanja zdravja.

Kakšne načrte imate za prihodnost?

COVID-19 mi je prinesel nov pogled. V salonu smo morali rekonstruirati vse, kar se je prej zdelo običajno. Jasno je, da nas čaka nekaj novih lekcij. Prisiljeni smo, da razmislimo, kaj novo običajno sploh je. Naše stranke so hrepenele po naši pozornosti. Pogrešale so čas zase v frizerskem salonu. Hitro je postalo jasno, kako pomembno je za ljudi, da so lepi in imajo svoj čas za razvajanje. Glede na sodobno tehnologijo ima potrošnik vse oddaljeno le en klik; vse se lahko naučijo, naredijo ali kupijo prek spleta. Ne glede na vse še vedno zelo cenijo osebno izkušnjo, skrb in pozornost. Bolj kot kdaj koli si stranke želijo biti cenjene in slišane, zato je moj trenutni fokus za prihodnost, da stranki naredim kar najboljšo izkušnjo za čas, ko je v salonu.

Kaj radi počnete v prostem času? Imate kakšne posebne hobije?

Razen karaok sem malo nora na lase. Nič ne počnem raje kot gledam izobraževanja ali poslušam različne podcaste. Ne sodite me, vem, da to radi počnete tudi vi!

Tekst: Nina Nagode
Foto: osebni arhiv