Robert Cromeans & Angus Mitchell

Tokrat smo pred diktafon povabili dva intervjuvanca. Oba sta Američana in predstavljata pomemben del kreativne ekipe Paul Mitchell. To sta Robert Cromeans, ki je kreativni direktor in Angus Mitchell, sin slavnega Paula Mitchella, ki je v veliki meri »kriv«, da je pred leti nastalo podjetje Paul Mitchell. Z obema smo se pogovarjali v Bologni. Dan po tem, ko se je na tamkajšnjem kongresu prvič predstavila tudi slovenska ekipa Mič Stylinga.

Kako dolgo že delata skupaj?

Robert Cromeans: Povezala sva se že pred mnogimi leti. Paulu Mitchellu sem se pridružil pred 12 leti. Glede na to, da je on Angus Mitchell, je prisoten že ves čas. Kljub temu, da sem nekoliko starejši, bi lahko rekel, da sva zrasla skupaj.

Kako to, da si se odločil, da postaneš frizer? Si o tem sanjal že kot otrok?

R: Mama rekla, da sem si že od nekdaj želel biti obkrožen z lepimi ženskami. Že od nekdaj imam rad modo in ljudi, še posebej ženske. Si videl film šampon? To je bila moja inspiracija. Mogoče bi lahko naredil novo verzijo filma. Hej! To je odlična ideja. (Smeh.)

Kaj pa ti? Bi se odločil za kaj drugega, če tvoja družina ne bi bila v tem poslu?

Angus Mitchell: Dobro vprašanje. Pravzaprav nisem nikoli premišljeval o tem. Moja velika strast sta bili petje in igranje. Obstaja velika možnost, da bi se odločil za kaj drugega. R: Glede na to, da sem poznal tvojega očeta, lahko povem, da je imel tudi tvoj oče željo, da bi se poskusil kot igralec. Ko je premišljeval o tem, ali naj postane igralec ali frizer, je odločitev namesto njega sprejela njegova mama, ki je bila tudi sama frizerka. Lahko bi rekli, da je njegova usoda vplivala na našo.

Delata tudi v frizerskem salonu ali nastopata le na šovih?

R: Paul Mitchell je veliko podjetje. Delo imamo razporejeno, da v samih frizerskih salonih delajo drugi. Jaz se tam pojavim zelo redko. Z Angusom delava veliko DVD-jev, kolekcij in vse druge posnetke za podjetje. Ustvarjava imidž podjetja Paul Mitchell. Skrbiva tudi za izobraževanja za vse, ki delajo v našem podjetju. Trenutno imamo v ZDA tisoč oseb, ki izobražujejo naprej ostale. Dobimo se nekajkrat na leto in jim povemo, kaj je novega. V ZDA imamo tudi velik šolski imperij. Trenutno je v ZDA 70 šol Paul Mitchell. Lahko bi rekli, da vzgajamo novo generacijo frizerjev.

Vidva delata predvsem na odru. Frizerjem, ki vaju pridejo gledat, pokažeta šov, ker običajno ni pričesk, ki bi jih lahko v salonu dejansko naredil.

R: Veliko pričesk je res takšnih, da so sicer zanimive in dobro izgledajo, a jih stranki ne boš nikoli naredil. Podobno je tudi pri modnih oblikovalcih. So obleke, ki jih nihče nikoli ne obleče ali kupi. Enostavno so narejene le za šov. Ker smo salonsko podjetje, upoštevamo tudi realno stanje. Preizkušamo nove možnosti. S tehničnega vidika je kot pri avtomobilski industriji, ki na eni strani dela dirkalnike za tekme, vendar pa znanje, določene novosti in izboljšave vpeljuje tudi v avtomobile, ki jih dela za trg. Na nek način smo organska ekipa, ki se ves čas razvija in išče spremembe. Vedno pa mora imeti vse skupaj nek smisel, saj smo tu, da pomagamo frizerjem in jim vnaprej povemo, kakšni so trendi za prihodnost. Odvisno je tudi od velikosti občinstva. če gre za manjšo skupino, je veliko večji poudarek na tehniki, pri večjih pa gre predvsem za šov. A: Za nas so šovi pika na i. Vsi delamo na izobraževanju in glavni namen Paula Mitchella je, da vzgojimo čim boljše frizerje.

Kaj lahko frizerji pridobijo, ko pridejo gledat vaš šov? Frizure, ki jih ustvarjate na odru, niso uporabne na ulici.?

A: Friziranje je umetnost. Potrebno je razmišljati drugače, z druge perspektive. In to mi je všeč pri Robertu. On še posebej gleda s čisto drugačne perspektive. Vzame tudi čisto drugačne pripomočke. Tudi vilice, na primer (smeh). Včasih uporabi stvari, ki si jih tudi sam ne bi upal. R: Lasje so zelo zanimivi. Obstaja toliko različnih dimenzij. Lahko rečem, da sem frizer s srcem in dušo. še vedno se učim. Vsak dan se učim, kako spremeniti določene stvari, kako delati s skupino ljudi, da bi naredili čim več. Frizer se na nek način dotakne duše ljudi. Ljudje hodijo v službe, ki jih ne marajo, imajo težave v zakonu ipd. Ko pridejo k nam, mi na nek način vplivamo na njih. Spreminjamo njih in njihove občutke o sebi. Ne le na fizičen način, ko jim naredimo novo pričesko, ampak tudi mentalno. Vplivamo na to, kako se oni počutijo. Ko se frizer odloča, kaj bo naredil, se poskuša povezati s stranko, išče navdih in to je precej zahtevno. Ni lahko vsak dan oprati in posušiti štirinajst glav. S časoma se »izpoješ«. Frizerji, ki pridejo sem, iščejo inspiracijo. Ponovno se povežejo s sanjami, ki so jih že nekoč sanjali. Večkrat jih pripeljemo do situacij, kaj bi bilo, če ... Kaj, če bi živeli v svetu, kjer je vse mogoče? Rad razmišljam kot frizer. Nikoli se ne omejujem se s tem, česa se ne da. Obstaja nešteto neodkritih možnosti, kako frizirati.

Meniš, da je še vedno prostor, da se ponovi še ena revolucija, kot se je zgodila pri Vidalu Sassoonu?

R: Nočem biti preveč nastopaški, vendar menim, da je. Čisto možno je, da se ponovno zgodi kaj takega. Med nami in njim obstaja razlika v organizaciji podjetja. Pri Vidalu Sassoonu gre predvsem za enega človeka. Tu gre za drugačno filozofijo in delo velikega števila ljudi. Radi bi spremenili lepotno industrijo. Ko gremo v tujino, sem vsaj jaz pogosto ponižen nad tehničnimi izkušnjami in znanjem, ki jih ljudje imajo. Na primer, zadnje, kar bi v Portoriku naredil, je to, da bi jim kazal, kako se sušijo lasje, saj to oni vendar obvladajo. Prav tako je na Japonskem nesmiselno učiti, kako se strižejo lasje, saj so na tem področju pravi mojstri. Mi prinesemo strast. Če bi imel tečaje v Sloveniji, bi najbrž opazil veliko stvari, ki bi jih lahko spremenil. Včasih si tako močno vpleten v kakšno stvar, da določenih stvari niti ne opaziš, kako bi jih lahko naredil drugače.

Včeraj je tu nastopala tudi ekipa Mič Stylinga. Kako ste vi videli njen nastop?

R: Tehnično imajo dobre roke in spretnost. So dobro izučeni frizerji. S takšnim načinom dela bi v ZDA veliko dosegli.

Že nekaj let si najboljši frizer v ZDA.

R: Tako je. Že šest let.

Angus, kako se po tvojem mnenju Robert razlikuje od ostalih nominirancev?

A: On je tak, kot je, in se ne spreneveda. Zato je tudi naš art direktor, saj oddaja pozitivno energijo in nam je njegovo delo všeč. Paul Mitchell je bil umetnik, Robert pa je naredil še korak naprej in poskuša vedno nove stvari, za katere bi mnogi mislili, da so nemogoče. Pri tem je zelo drzen in se ne ozira na druge. Vidi se, da dela s srcem in je ob katerem koli trenutku pripravljen, da se znajde na odru. Je navdušujoč, poln dobrih idej in zato ljudje glasujejo zanj. Njegova energija je neverjetna. Če si vedno zelo tehničen in ne pogledaš z drugačnimi očmi, ta energija hitro poide. Pri njemu ni tako. Nikoli mu ne zmanjka energije. Je kot tempirana bomba. Nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. R: Imel sem tudi dobrega mentorja, ki je bil legenda in mi je pokazal, da ni strahu in je vse mogoče. Temu sem še danes zelo hvaležen. Sčasoma sem začel dojemati tudi Paulovo vizijo. Ne toliko kot frizer, ampak da si ti tisti, ki spreminjaš življenja frizerjem. Letos sem dobil že šesto nagrado, a je bila kljub temu nekaj posebnega, saj je Vidal Sassoon naredil film, da bi mi podelil nagrado. Trajal je le sedem minut, a povedal je nekaj neverjetnih stvari. Rekel mi je, da ne smem zapustiti frizerske industrije, da me potrebuje. To mi je pomenilo resnično veliko. Pri Vidalu mi je všeč, da mu je kljub temu, kar je že naredil in dosegel, še vedno mar za modno industrijo. Veliko delamo skupaj tudi na področju dobrodelnosti. On je povsod prisoten. Prihaja na šove in ima mnenje o stvareh. Je kot Bob Dylan, ki je opazil stvari, ki niso ok in nanje pokazal s prstom. Tak je tudi Vidal. Ves čas je prisoten in nasprotuje, kadar kaj ni, kot bi moralo biti. Kljub letom se ne upokoji.

Kakšen je bil Paul Mitchell? Je bil inovator ali je bolj delal šove?

A: Paul je bil vse. Bil je tisto, o čemer govori film [ampon. Začel je iz nič. Bil je navaden frizer. Sčasoma pa je ustvaril nekaj novega, kar ni pred njim še nihče. Svoj frizersko pot je začel pri Vidalu. Bil je neverjeten pri barvanju in striženju. Ko je zapustil Vidal, je prišel v ZDA in jo dobesedno osvojil. R: On je bil frizerski guru. Imel je svoj poseben način striženja, ki je izhajal iz njegove osebnosti. Imel je svoj pristop. Delal je za Vidala, a že sam Vidal je videl, da ni nikoli zares delal zanj. Vedno je bil zelo samosvoj človek.

Foto: Gregor Nagode in Paul Mitchell