Matej Bogataj

»Pomagam frizerskemu poklicu, da pridobiva na standardu«

Matej je frizer, ki je imel že od začetka izdelano vizijo, kaj bo v frizerstvu počel. Nikakor ni želel biti klasičen frizer. Predvsem pa ga je zanimalo izobraževanje frizerjev. Danes je ambasador za Schwarzkopf Professional in pokriva 28 držav. Če ni na poti, je v svojem salonu, saj si želi ostati v stiku s strankami. Prizna, da nima hobija, saj posveča ves prosti čas družini. Če bi ga imel več, bi ga izkoristil za smučanje in kolesarjenje.

Kakšni so bili tvoji frizerski začetki?
Mama je frizerka in ima svoj salon. Da bom frizer, sem se odločil v sedmem razredu osnovne šole. Do takrat sem govoril, da bo moj poklic povezan z modo ali pa arhitekturo. Na koncu sem se odločil za frizerstvo, a sem želel drugačno vrsto frizerstva kot ga je imela mama. Ona ima klasičen salon, kjer se delajo trajne. Takrat je bil popularen Mič in ta smer me je bolj zanimala. Prav tako me niso zanimale revije, snemanja ... Bolj me je
zanimalo izobraževanje za frizerje, kar jim je manjkalo in jim še danes. To tudi zdaj delam. Pomagam frizerskemu poklicu, da pridobiva na standardu.

Kakšna je bila mamina reakcija, ko si se odločil za frizerski poklic?
Bila je vesela. Doma me ni nihče nikoli silil v frizerstvo, je bilo pa tiho upanje.

Glede na to, da je imela mama salon, si ji že zgodaj pomagal?
Ja, sedmi in osmi razred sem za vikende v salonu pral glave. Njen salon je bil tudi odlična šola za dobro fen frizuro in trajno.

Koga si prvega postrigel?
V prvem letniku sem postrigel dva prijatelja. Prej sploh nisem strigel. Frizura je bila klasična. Še danes mislim, da je bil rezultat dober. Dolgo sem čakal, saj sem želel dober rezultat.

Si delal v maminem salonu tudi v času šolanja?
Kolikor sem lahko. Sobote so bile dominantne in so še vedno. Gre za frizeraj na deželi in takrat sem vse sobote pomagal mami. Salon še vedno obratuje po klasičnem principu. Stranke se ne nenaročajo, akcija, gužva ...

Svoj čas si bil tudi ti del ekipe Narta Studia.
V času šolanja sem pri njih opravljal prakso. Bil sem v eksperimetalnem studiu, kjer sem testiral novosti. Takrat so me za delo navdušili Zoran Gajič, Mitja Tavčar, Matjaž Bavdek in Uroš Žvab. Tudi sam sem si želel, da bi delal kaj podobnega kot oni. Takrat je bila Narta idealna priložnost, ker je bila to slovenska znamka in tudi ekipa je bila dobra. Prišlo je do zamenjave vodstva in mesto za pripravništvo so dodelili drugi osebi. Iskal sem nove poti in Mič me je takoj povabil v svojo ekipo. Z njim sem zelo dobro sodeloval. Od njega sem se tudi veliko naučil. Dal mi je priložnost, da pri njem dobim službo, če se po vojski ne odločim drugače. Na Mič Styling imam lepe spomine. V takratni ekipi so bili še Matej Prinčič, Borut Novak, Tomaž Turk in Matjaž Okorn. Delal sem v salonu na Viču. Ko je bila gneča v salonu na Kongresnem trgu, so me poklicali in s skuterjem sem
odhitel v center. »Dej ga porufi!« Tako sem dobil ime Rufi. Ko je imel Mič predstavitev za Avtrijce, sem prevajal v nemšino. Kasneje so mi zaradi tega rekli, da sem kot Stojan Auer, le da imam lepši suknjič. Po opravljenem pripravništvu sem se javil za opravljanje vojaškega roka. Želel sem ga čim prej opraviti, saj nisem želel, da bi kasneje zaradi vojaščine trpela moja kariera. Mič mi je pustil odprta vrata. Pomagal mi je tudi, da sem kasneje dobil službo pri L’Oréalu.

Kaj se je zgodilo po opravljenem vojaškem roku?
Ko sem bil še v vojski, je pršel Vojo Djuran, ki je takrat še delal za L’Oréal, do moje mame, da potrebuje fanta, kot sem jaz. Nepopisan list, ki ga lahko izučijo. Meni je bilo zanimivo in pri njih sem ostal štiri leta. Najprej sem se na Dunaju osem mesecev šolal. Kasneje sem bil kot demonstrator zadolžen za predstavitve v Sloveniji in Avstriji. Naučil sem se tekoče nemško in bil sem kompatibilen za ostale seminarje. Ko sem pri njih zaključil sodelovanje, sem dve leti delal pri mami v salonu.

Za sabo si imel že kar nekaj izkušenj. Koliko je bila mama odprta za spremembe v salonu?
Veliko smo spremenili. Dvignil se je starndard in tudi njene storitve. Dominanca so bile še vedno njene stranke, ki so navajene na klasiko. Ugotovil sem, da se salon do določene meje lahko spremeni. Čez to mejo pa ni šlo, saj je bilo v nasprotju z njenim razmišljanjem in tipom strank. Te so čisto drugačne. Jaz sem moral svoje stranke obvezno naročiti, ker sem potreboval čas, da sem nanesel barvo, postrigel na nivo kot sem želel ...
Stranke tega niso bile navajene. Ugotovili smo, da je bolje, da odprem svoj salon, če želim svoje znanje in svoj način dela postaviti na višji nivo. Tako sem pred šestimi leti odprl svoj salon.

Kako si postal ambasador in kasneje demonstrator za Sahwarzkopf Professional?
Do njih sem prišel sam, ker sem si želel spremembe. Ponovno sem šel na izobraževanje na Dunaj, tokrat v sosednjo ulico k Schwarzkopfu. Začel sem kot demonstrator, kasneje predstavnik še za druge države. Sčasoma sem dobil priložnost, da postanem ambasador, kar pomeni, da pokrivam 28 držav Centralne in Vzhodne Evrope za trženje in učenje osnovnih standardov Schwarzkopf Professional. Jaz sem tista roka, ki mora držati standarde, da vsi demonstratorji po drugih državah delajo kot Schwarzkopf Professional.

28 držav je kar zalogaj.
V sezoni obiščem od 10 do 15 držav. Določene države se dogovorijo, da naredijo seminarje skupaj. Npr. Essential Looks, ki ga delamo zdaj, je bil v Roterdamu za vse države skupaj. Potem so tu še interna šolanja. Essensity, Bondeme na Slovaškem sem imel jaz prvo predstavitev. Država odloča o tem, ali bo povabila mene ali druge ambasadorje.

V čem se teh 28 držav najbolj razlikuje od Slovenije?
Slovenci smo zelo zahteven narod. Od vseh držav, ki jih pokrivam, zahtevamo največ. Tudi pri drugih storitvah. Standard frizerstva je mnogo višji kot v tujini. Za samo kvaliteto, ki jo dobijo stranke v Sloveniji, pa kljub temu plačajo premalo.

Kaj naredi dobrega frizerja?
Zame je dober frizer v prvi vrsti tisti, ki je rad frizer. Poslu moraš biti predan. Stranko moraš videti kot celoto. Kako se oblači, ličenje, kakšno službo ima ... Poznati moraš njen način življenja in z njo se moraš tudi pogovarjati, da približno veš, kaj dela. Le tako lahko daš največ od sebe.

Opažaš kakšne bistvene razlike med frizerstvom, ko si začel in zdaj?
Opažam, da so pri strankah zahteve vedno višje. Stranki moraš narediti veliko več kot takrat, ko sem začel. Zahtevajo visoko kvaliteto materiala. Veliko je bilo tudi takšnih salonov, ki so imeli lepe embalaže, v njih pa izdelek, ki ni bil dober. Danes stranke tega ne dovoljujejo več. Glede tega so zelo striktne. Za svoj denar želijo veliko več kot so v preteklosti. Vsaj če primerjam, kako je bilo pred šestimi leti, ko sem sam odpiral salon. Stranke vidijo ali nekdo zna ali ne zna. To se je precej spremenilo. Kar se tiče materiala, ne čutim pritiska trga. Frizerji pravijo, da je ponudbe ogromno. Trgovski potniki jih nadlegujejo. Sam tega ne občutim. Morda, ker vedo, da sem ekskluziva za Schwarzkopf, mene niti ne obiskujejo. Pri materialu v Sloveniji je velik problem, ker uvozniki preveč enostavno razmišljajo, »bom pripeljal dve tubi in bom zmagovalec«. To zbija nam kot
Schawarzkopfu izhodiščno ceno in hkrati tudi kvaliteto. Težje se je boriti, ampak tudi frizerji niso tako naivni.

Kakšna pa je primerjava glede strank zdaj in pred leti, ko si ti začel? So bolj drzne?
Stranke si drznejo toliko, kot si ti drzneš. Če si frizer ne bo, si tudi stranka ne bo. Mi smo tam zato, da stranko pripravimo do tega, da si drzne. Največ strank imam v segmentu okoli 40 let. Vsi so jih gledali v stilu, »ti si že starejša generacija in ni več prostora za novosti«. Jaz sem jih vzel kot stranke in jim delam spremembe. Imam stranko, ki je stara 50 let in je tudi najbolj odštekana, kar jih imam. Kljub letom še ni dvakrat odšla iz salona z enako pričesko. Če je frizer za ektreme, bodo takšne tudi stranke. Takoj se ustvari določen krog strank. Mi želimo biti urejeno elegantni. Še vedno smo salon za poslovne ženske z modernim pridihom. Nismo pa za odštekane. Če stranka to želi, ji seveda ne bomo oporekali in ji bomo z veseljem ustregli. Takšnih strank je v našem salonu zelo malo.

Kaj pogrešaš pri strankah?
Pogrešam, da velikokrat nehote zgubijo občutek, kaj je dobro in kaj ni. Ne razmišljajo, kaj dobijo za določen denar. Če je kdaj cena malo višja, pade opazka, da stane to drugje manj. Pri avtomobilih je takoj jasno, zakaj je ena znamka dražja od druge. Pri frizerju ne razmišljajo na tak način. Pri nekaterih je bolj kot sama storitev pomembna cena. Običajno komplicirajo stanke pri katerih že po oblačenju vidiš, da si privoščijo
najboljše. Pri sebi varčujejo, ko je to najmanj treba.

Omenjal si, da so tvoje stranke stare okoli 40 let. Je to krog strank, ki jih imaš že od začetka?
Frizer sem že 12 let in imam tudi stranke, ki k meni zahajajo že od začetka. Stremim k temu, da odide stranka iz našega salona spremenjena. Da ne hodi drugam, da doživi spremembo. Ves čas se držimo tega načela in tudi strankam je tako všeč. Zanimivo je, da pri nas v večini primerov mama pripelje v salon še svojo hčer in ne obratno.

Svojih kolekcij ne delaš?
Ne, svojih kolekcij ne delam, ker sem se povezal s Schwarzkopfom, ki dela globalno zelo dobro. V profesionalnem biznisu je edini, ki dela barve in modo, ki jo pelje neposredno iz modnih pist v frizersko realnost. Imenuje se Essential Looks. Povezan sem z njim in njegovo modo tudi naprej tržim. Nima smisla, da bi delal kolekcije tudi sam.

Kdo so bili tvoji vzorniki, ko si bil na začetku frizerske kariere?
Matjaž Bavdek iz Narta Studia. Glede na to, kaj je naredil v slovenskem prostoru je glavni vzornik Mič. On in cela njegova generacija je postavila frizerstvo na višji nivo.

Kaj bi svetoval frizerjem ki zdaj končujejo šolo?

Svetoval bi jim, da si izberejo dobrega mentorja. Frizerski salon, za katerega vedo, da se bodo tam dobro naučili. Naj ne gledajo na prvi zaslužek, ki ga lahko zaslužijo tudi v bifeju. To je glavni problem frizerstva. Takoj gledajo vse skozi denar. V razredu nas je bilo 32 in le pet nas je frizerjev. Da se dobro delati, zaslužiti in tudi videti svet.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Rad bi povečal salon, ki ga imam. Želim si večji prostor, kjer bi lahko ponudil še več. Boljšo kvaliteto same storitve. Ne nameravam pa se širiti na več salonov. Sem perfekcionist in težko bi vodil vse skupaj.

Kje se vididš šez deset let?
Še naprej bi rad delal seminarje, a le še pomembnejše. Dva dni bi delal seminar, potem dva dni v salonu in tri dni prosto. Ustrezalo bi mi, da še vedno prenašam znanje, ostanem v stiku s strankami, kar je za ambasadorje najbolj pomembno. Tako veš, s kakšnimi težavami se srečujejo frizerji. Samoumevno se mi zdi, da ostanem še naprej povezan s Schwarzkopfom. Ne razmišljam o zamenjavi. Vesel sem, da so me vzeli kot partnerja. Če imaš za sabo dobrega partnerja, ki ti šola kader, nudi podporo ... Pripravljamo seminar za osnove. Opažam, da frizerji ne vedo, koliko šampona je treba uporabiti, kam se nanaša balzam, kateri proizvod uporabiti za določen finiš ... Frizerji delajo rutinsko in zaspijo. Odziv je bil neverjeten. Seminar je bil takoj poln.