Audra Turner in Kate Caussey

 “Ne učimo le tehničnega znanja, ampak izobražujemo bodoče profesionalce.”

Audra in Kate sta svoje frizersko znanje pridobili na prvi Paul Mitchell šoli v ZDA. Teh je danes že več kot 100, prva mednarodna šola pa je zrasla ravno v Sloveniji. Audra in Kate s svojim pedagoškim znanjem in strokovnimi izkušnjami že od začetka pomagata ekipi Mič Styling Paul Mitchell šole pri pripravi njihovega učnega načrta.

Kakšna je vajina vloga v Paul Mitchell šoli?

Kate: Sem specialistka za barve in z Audro vodiva ekipo za barvanje na naši Advanced Academy. Učiva učitelje po vsej ZDA. Sem tudi specialistka za program šole, kar pomeni, da sodelujem pri razvoju učnih programov in pri razvoju novih idej. Sodelujem tudi pri programu, s katerim spodbujamo naše študente, da si s prodajo izdelkov plačajo nadaljne izobraževanje. Tekmovanje traja tri mesece in na koncu gredo v Las Vegas, kjer zanje pripravimo poseben show.

Audra: Tudi jaz učim učitelje. Pravkar sem se iz Utaha preselila v Dallas (Teksas). V Dallasu vodim izobraževanja za štiri Paul Mitchell šole.

Zveni, kot da sta ves čas na poti.

Kate: Trudiva se, da vse skupaj malo umiriva, saj je del najinega dela tudi, da vzgojiva novo generacijo izobraževalcev. Še vedno zelo rada potujem, ampak trudiva se, da posvetiva več časa družini.

Kje dobivata novo znanje, ki ga potem delita naprej?

Kate: Povsod, kjer ga najdeva. Všeč mi je, kaj dela Paul Mitchell, ampak rada gledam tudi širše, kaj ustvarjajo drugi. Ko gledam kreativne ekipe različnih blagovnih znamk, vidim, da imajo sicer različne interpretacije, a vsi grejo približno v isto smer. Rada vidim različne pristope.

Audra: Zdaj, ko veliko potujeva, se nama je kar malo težko izobraževati. Vendar pa izvajava in organizirava izobraževanja za naše ekipe. Pripeljali sva Vivienne MacKinder, Stephanie Kocielski, Scotta Cola ... Ko pripeljeva takšne goste, se tudi midve postaviva v vlogo študenta. Če si obkrožen s takšnimi ljudmi, ni težko najti inspiracijo.

Paul Mitchell šola v Ljubljani bo prva Paul Mitchell šola zunaj ZDA. Sodelovali sta pri pripravi učnega programa. Najbrž je bilo treba vse skupaj prilagoditi sistemu v Sloveniji.

Kate: Že samo zaradi časovnega okvirja, kdaj se začne delati na stranki, smo morali vse prilagoditi. In vse skupaj zelo skrčiti. V ZDA so običajno študenti v šoli približno eno leto. Tu pa je vse skupaj veliko bolj skrčeno.

Audra: Tu je tudi teorija drugače zastavljena. V ZDA imajo študenti vsak dan eno uro teorije. Tu predelajo teorijo, preden se sploh dotaknejo las. Marsikaj je bilo treba prilagoditi. Tudi terminologijo. Prevodi večkrat niso bili smiselni. Bile so razlike, ampak je bilo zelo zabavno delati.

Kaj je glavna razlika med ostalimi šolami in Paul Mitchell šolo?

Audra: Mi kot glavno razliko vidimo, da ne učimo le tehničnega znanja, ampak izobražujemo bodoče profesionalce. Gre za veliko več kot le tehnično znanje. Po mojem mnenju so pri delu z bodočimi profesionalci res pomembne tri stvari; tehnično znanje, kultura, da so lahko frizerji kot posamezniki izjemni ljudje, in kako so lahko finančno uspešni. To je tudi glavni namen, da lahko spodobno živiš, ko končaš šolo. Poleg podajanja znanja delamo tudi na frizerju kot celoviti osebi.

Kate: Jaz vidim še eno razliko v primerjavi z drugimi šolami v ZDA. Kot je že Audra povedala, jih učimo, kako biti finančno uspešen. To pomeni, da jih naučimo, kako govoriti o izdelkih za nego las doma, kako profesionalno svetovati, kako ugotoviti, kako naj se izražajo ... Prav tako jih učimo, kako naj ponudijo še dodatne storitve, si ob dohodu stranke iz salona zagotovijo rezervacijo naslednjega termina. Tako si gradiš finančno prihodnost.

Torej imajo vaši študenti po zaključku šolanja boljše možnosti na trgu?

Audra: Točno tako. Veliko je odvisno od tega, kaj vložijo vase. Če so voljni, sprejemajo informacije in jih uporabljajo, imajo res neverjetne možnosti. Paul Mitchell ima zelo dober ugled. Ne le v ZDA, ampak tudi mednarodno.

Je bolje biti študent zdaj ali pa morda pred desetimi ali dvajsetimi leti?

Kate: Oboje ima svoje prednosti. Meni je bilo všeč, da sem hodila v šolo konec 80., v začetku 90., ker se nisem bala uporabljati kemikalij.

Audra: Takrat smo res delali nore stvari s kemikalijami. Tudi stvari, ki jih niti ne bi smeli početi.

Kate: Tako smo se naučili skrbeti za lase, da smo lahko ponovno eksperimentirali. Če pa pogledam zdajšnje študente in vidim, kaj vse imajo oni na voljo in mi nismo imeli ... S tega vidika se mi zdi, da je to res odličen čas.

Audra: Mislim, da smo zaradi vseh izkušenj z eksperimentiranjem zdaj boljši učitelji ne le na tehničnem, ampak tudi na poslovnem področju. Pri poslu je veliko stvari, ki smo se jih sami naučili sproti. To znanje zdaj lahko podajamo naprej. Mi smo se vsega naučili po težji poti, saj takrat frizerji niso razumeli ponovnega naročanja stranke.

Pravita, da sta počeli stvari, ki jih niti ne bi smeli početi. Kaj so bili največji grehi?

Kate: Vsekakor barvanje in trajno kodranje. Oboje v enem tednu (smeh). Tega vsekakor ne bi smeli početi, ampak takrat je bilo to normalno. Vse so želele imeti trajno skodrane in posvetljene lase. Še en vidik, zakaj mislim, da sem imela srečo, da sem bila frizerka že takrat. V salonu se je naredilo do 90 % vseh barvanj in drugih storitev s kemikalijami. Zdaj je večina tega narejenega doma. Bodoči frizerji bodo morali predvsem popravljali škodo, ki je bila narejena doma.

Audra: Zaradi vseh norih stvari, ki smo jih delali v 80., smo delali tudi veliko več na negi las, da smo lahko nadaljevali s kršenjem pravil. Takrat so bile nege norma, zdaj se počasi ponovno vračajo.

Kate: Takrat so se vsi zavedali, da morajo imeti ob odhodu že termin za ponoven obisk salona. Prav tako so odhajali iz salona z vrečko izdelkov za nego doma.

Kakšni sta bili kot študentki?

Kate: Sodelovala sem v veliko različnih študentskih programih, ki so bili na voljo. Bila sem del ekipe, ki je hodila na različne modne prireditve in sejme za mlade, kjer smo predstavljali poklic frizer. Imeli smo tudi ekipo za linijo izdelkov za nego doma. Če so kjer koli koga potrebovali, sem bila vedno za. Zelo sem se zabavala. Malo sem tudi iskala »luknje v sistemu« (smeh).

Audra: Jaz pa sem bila prav patetično dobra (smeh). Bila sem odločena, da si bom ustvarila boljše življenje. Trdo sem delala in hodila redno v šolo. Izpite sem končala dva tedna pred ostalimi.

Bi si želeli imeti zdaj v razredu koga, ki je takšen, kot sta bili kot študentki vidve?

Kate: Vsekakor. Zabavno je videti takšne dijake. Še posebej, ker poznam vse trike. Včasih moraš le preusmeriti njihov fokus. Niso zdolgočaseni, ampak enostavno niso motivirani in jih moraš usmeriti drugam. Ko imaš pa na drugi strani študente, kakršna je bila Audra, je neverjetno, kako vsrkavajo znanje. Zanimivo je gledati njihovo dinamiko.

Audra: Zanimivo je, ko jih vidiš leta kasneje in vidiš njihov uspeh. Ko jih vidiš na odru in delajo nekaj neverjetnega, se počutiš kot ponosna mama (smeh).

Kaj bi svetovali nekomu, ki še premišljuje o vpisu na Paul Mitchell šolo?

Kate: Vpiši se. To je nekaj najboljšega. Odpre ti toliko različnih poti. Ni ti treba delati v salonu. Lahko se usmeriš v distribucijo, raziskave in razvoj, lahko vodiš salon ...

Audra: Jaz sem v osnovi želela študirati na univerzi in postati učiteljica, a me je oče pregovoril, da grem na frizersko šolo. To niso bile moje sanje, ampak danes tega niti najmanj ne obžalujem. Rada se učim. Udeležila sem se nekaj predavanj z drugih področij in vsakič posebej sem se vprašala, kaj vendar počnem tam, saj vendar obožujem svoje delo. Dobila sem možnosti, za katere niti nisem vedela, da so na voljo. Jaz bi šolo vsekakor priporočila. Če premišljuješ, da bi morda bila dobra ideja, se odloči za vpis.

Kate: Tudi jaz sem želela študirati na univerzi. Želela sem postati učiteljica ali pa psihiatrinja. Zdaj sem oboje. Ko sem se odločala, mi je mama svetovala, naj na list papirja napišem, kako si predstavljam svoje delo. Leta kasneje sem našla seznam in ugotovila, da je bila frizerska šola pravilna odločitev, saj sem napisala, da bi rada potovala, spoznavala nove ljudi, imela vpliv na življenje drugih, bila v stiku z modo. To opisuje delo frizerja.

Tekst: Nina Nagode
Foto: Mič Styling Paul Mitchell šola