Cos Sakkas

»Sprejmi vsako priložnost, izkušnjo, ki ti pride na pot, in jo dejansko doživi.«

Cos je mednarodni kreativni direktor in vodja izobraževanja pri Toni & Guy. Če ne bi bil frizer, bi bil mehanik ali arhitekt. Ne boste verjeli, ampak tri leta je delal kot mehanik. Je trikratni zmagovalec v kategoriji London Hairdresser of the Year. Lani je bil prvič nominiran v kategoriji British Hairdresser of the Year. S Cosom smo se pogovarjali oktobra lani na Salonu International, ko so javnosti prvič predstavili kolekcije nominirancev in še ni bilo znano, kdo bo zmagovalec.

Naj vam najprej čestitam za nominacijo za British Hairdressing Awards (BHA). Kako ste reagirali, ko ste izvedel za nominacijo?

Bil je petek zvečer in ravno sem prišel domov iz službe, ko me je poklicala Jayne Lewis-Orr, izvršna direktorica revije Hairdressers Journal. Vprašala me je, kako sem. Dobro. Ravno sem prišel domov. Sem si mislil, sem v težavah? Sem naredil kaj narobe? Potem mi je povedala, da sem nominiran. Občutek sem imel, da se bom kar sesedel. Začel sem vpiti in klicati svojo ženo. Bilo je super! Neverjeten občutek.

Ste pričakovali nominacijo?

Vsekakor je to nekaj, o čemer sem sanjal in delal v tej smeri. Trikrat sem že zmagal v kategoriji Londonski frizer leta, prišel sem v Hall of Fame in naslednji korak, ki sem si ga želel, je bil vsekakor ta. Lasje so moje življenje. Dejstvo, da te nominirajo tvoji frizerski kolegi, je fenomenalno. Sem zelo počaščen, ponižen, neverjetno je.

Kaj pomeni, da si v Hall of Fame?

V Hall of Fame so sama velika frizerska imena, kot so Anthony Mascolo, Trevor Sorbie, Angelo Seminara, Akin Konizi … Biti del te druščine je izjemen dosežek. Ko v eni od kategorij zmagaš trikrat, je pravilo, da v njej ne moreš več sodelovati. Sam tako zdaj že dve leti nisem mogel več sodelovati in nisem želel poskušati v drugih kategorijah. Moške frizure me ne zanimajo toliko, prav tako avantgarda. Nisem se želel specializirati za nekaj, ampak preprosto delati tisto, v čemer sem zares dober. Nominacija za BHA je bila zame velika motivacija in inspiracija za nadaljnje delo. Takoj sem začel razmišljati, kakšno kolekcijo bom ustvaril.

Kot ste že omenili, ste trikrat zmagali v kategoriji London Hairdresser of the Year. Zdaj so najbrž drugačni občutki.

Vsekakor je občutek drugačen. Tisto je bila regionalna kategorija. British Hairdresser of the Year je čisto druga raven. Za regionalne kategorije se prijaviš, tu pa te nominirajo drugi. Tvoja naloga je, da pripraviš osem fotografij, ki jih potem ocenjujejo. Ko sem zvedel za nominacijo, sem začel takoj razmišljati, kaj bi naredil. Imel sem krizo identitete. Ko sem bil prej finalist, sem pač naredil, kar me je takrat inspiriralo. Tu je bil takšen pritisk, da nisem vedel, kaj naj naredim, saj sem vedel, da gre za najpomembnejše fotografiranje doslej.

Kako bi opisali kolekcijo, ki ste jo tokrat pripravili za BHA?

Želel sem si delati s pravimi lasmi. V kolekciji boste našli le eno lasuljo. Sicer so pravila, da sta lahko v celotni kolekciji največ dve lasulji in dva lasna podaljška. Zame je to kolekcija pravih las. Seveda sem na kreativni strani poskušal ustvariti nekaj novega, drugačnega. Našli boste veliko različnih barv. Je rdeča, blond, temna. Moja inspiracija je bilo ustvarjanje lepih las za editoral.

Ste pripravljeni na zmago?

Ja, sem pripravljen. Letos je kategorija močna. Po mojem mnenju najboljša do sedaj. Ostajam realističen. Letos sem nominiran prvič, a seveda sem kljub temu dal vse od sebe in delal v smeri, da bi zmagal.

Povejte na kratko, kako je potekala vaša frizerska pot?

Ne boste verjeli, ampak moja kariera se je začela pri Toni & Guy. Imajo zelo dober program za pripravnike. Njihov fokus je izobraževanje, ki je steber njihovega uspeha. Zato mi je bilo vse še toliko bolj mamljivo. Ko sem obiskal njihovo akademijo, sem takoj začutil neverjetno energijo. Vedel sem, da so dobra blagovna znamka, a tisto, kar sem takrat začutil, me je navdušilo. Počasi sem napredoval proti vrhu. Večkrat so me vprašali, zakaj sem po 26 letih še vedno tam. Ne bi šel kam drugam in počel še kaj drugega? Pri Toni & Guy je zame vsak dan nekaj novega. Imamo svojo filozofijo, vendar smo vedno pripravljeni, da ustvarimo nekaj novega, drugačnega. Nikoli nismo pri miru. Tako je moja kariera ves čas napredovala. Ves čas je bila tudi inspiracija. Meni je tu še vedno super in rad imam svoje delo.

Kaj ste kot otrok sanjali, da boste postali, ko odrastete?

Želel sem si postati arhitekt, a mi v šoli ni šlo tako dobro, da bi se lahko vpisal na univerzo. Kljub temu sem se vpisal na dvoletni poslovni program. Študij sem končal, a sem vedel, da to ni nekaj, kar bi me veselilo. Zame sta arhitektura in design implementirana v laseh. Čeprav me vleče v kreativno, danes vseeno razumem tudi poslovno stran. Pomembno je, kako boš svojo kreativnost vpletel v posel.

Vas je mikalo, da bi odprli svoj salon?

Priznam, da sem pomislil na to. Sploh ko sem bil še mlajši in nisem želel biti omejen. Pri Toni & Guy sem rastel, se učil, potoval po svetu z artistično ekipo … Želel sem nadaljevati to izkušnjo. Toni Mascolo je enkrat rekel, da ne smeš delati preveč stvari hkrati. Osredotoči se na en del in bodi tam kar se da dober. Tega nasveta sem se držal tudi sam.

Zdaj ste vodja izobraževanja. Opažate razlike med generacijami?

Socialna omrežja so v veliki meri spremenila percepcijo mladih. Zdaj se je zelo lahko promovirati, biti viden v Londonu, imeti informacije, kaj se dogaja v New Yorku. Pred leti si moral vse doživeti na lastni koži, potovati. Če nisi, si bil obkrožen le s svojim okoljem. Da ne bom le kritičen, je tudi zdaj dobro za njih. So odprti za izkušnje, vendar gre za popolnoma drugačno obliko odraščanja. Včasih si moral iti, raziskovati, zdaj pa je v smislu izkušenj vse bolj orientirano na medije.

Toni & Guy ima že tradicijo na London Fashion Week. Sodelujete tudi vi?

Na sezono naredimo 30 šovov. Jaz jih naredim od štiri do pet. Fasion Week nam veliko pomeni in predstavlja pomemben del naše inspiracije. Super je, ker smo v stiku z modnimi oblikovalci, modeli … Vemo za trende, ki prihajajo in ne čakamo na poročila, ampak smo dejansko tam, kjer vse skupaj nastaja.

Imate najljubšega modnega oblikovalca?

Eden mi je še posebej pri srcu. Tata Naka. To sta dvojčici iz Gruzije in z njima delamo že veliko let. Ne naredita šova, kot smo jih vajeni. Postavita sceno, okoli katere se vrti njuna inspiracija. Ne da gledaš obleke in bereš, kaj je bila njuna inspiracija, ampak obiskovalce postavita v okolje, ki ju je inspiriralo. Je zelo zabavno.

Bi lahko izpostavili dosežek, na katerega ste najbolj ponosni?

Zgodilo se je čisto na začetku moje kariere in mi dalo veliko motivacije. Na BHA sem zmagal v kategoriji novinec leta. To je bil zame velik moment, saj je bilo zaradi moje starosti to zadnje leto, ko sem še lahko sodeloval v tej kategoriji. Star sem bil 25 let. Takrat sem se sploh prvič prijavil in je bil zame hkrati tudi »zadnji vlak«. Tako da sem prvič sodeloval, prvič zmagal in hkrati ujel zadnjo priložnost. Nič ne bi imel proti, če bi se kaj podobnega zgodilo tudi tokrat na BHA. Takrat mi je zmaga odprla oči glede možnosti, ki jih industrija ponuja.

Kaj bi svetovali mladim frizerjem?

Sprejmi vsako priložnost, izkušnjo, ki ti pride na pot, in jo dejansko doživi. Ne nabiraj si izkušenj skozi instagram, ampak naj bodo to tvoje osebne izkušnje. Naj bodo te izkušnje še tako majhne, jih maksimalno izkoristi. Kakršen koli šov, asistiranje … to so izkušnje, ki te lahko ponesejo daleč. Svetoval bi jim tudi, da si ustvarijo ugled. Naj bodo znani kot frizerji, ki so predani in trdo delajo.

Imate kakšen zanimiv hobi?

Trenutno imam poleg službe čas le za družino. Imam tri otroke, ki so stari 7 in 4 leta ter 9 mesecev. Sicer pa rad hodim v fitnes, da se počutim dobro in sveže.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Vsekakor bi rad še naprej počel to, kar delam. Rad bi še naprej razvijal izobraževanje pri Toni & Guy. Vsako sezono ustvarimo novo kolekcijo, imam neverjeten art team, mentoriram mlade, ki prihajajo ... Kot vodja izobraževanja delam zelo veliko stvari. Še posebej pa rad delam z mladimi. Jim dajem platformo, spodbudo in jim pomagam, da dosežejo svoje sanje.

Tekst: Nina Nagode
Foto: osebni arhiv