Spolno nevtralni ceniki
Ko sem se pred leti odločila, da odprem svoj salon, je bila, vsaj zame, ena najtežjih nalog izdelava cenika. Pri tem nas frizerje ovirajo pomanjkanje predznanja ekonomije, veščin poslovne komunikacije, poznavanja tržišča, predvsem pa moramo, preden se odločamo za samostojno pot podjetništva, premagati tudi mnoge miselne ovire. Še danes, ko imamo s kolegi za seboj že mnoga leta izkušenj, se v debatah večinoma 'spotaknemo' v razpravah o ceni naših storitev.
Ob tem pa se, poleg naštetega, v naših pogovorih pojavlja še dilema, ki ima 'zgodovinski' vpliv na naše cenike: ločevanje storitev na moški in ženska spol. Nikoli nisem niti pomislila, da ta delitev deluje diskriminatorno. Kolega frizer Sašo Kremič nam je v debati na platformi Clubhouse omenil, da smo v Sloveniji frizerji edini, ki na ceniku storitve ločujemo po spolu. Zame, ki sem naravnana na 'no judgment policy', je bil to šok. Da v 21. stoletju izvedbo dela v mojem poklicu še vedno ločujemo po spolu in da ta dejanja podpiram tudi jaz sama! Zakaj? Ker sem avtomatično sprejela 'navade' obstoječih cenikov iz preteklosti. To v praksi pomeni marsikaj. Primer situacije v salonu, ko sem žensko postrigla na kratko, okoli glave z mašinco, t. i. 'pixie' frizuro, v 30-40 minutah in računala ŽENSKO striženje. Za identično izvedbo frizure moškemu (za enako količino porabljenega časa in materiala) po MOŠKEM ceniku obračunam skoraj polovično ceno.
Stranke so povedale, da so kdaj sicer že pomislile, zakaj se pri frizerskih storitvah ločuje cena po spolu, nikoli pa o tem niso diskutirale s frizerji. Nekatere stranke so izrazile svoje mnenje, saj je z ženskimi frizurami veliko več dela kot z moško frizuro, tretje pa, da o tej temi niso razmišljale, dokler jih o tem nisem povprašala.
Menim, da bi moral 'osnovni' cenik vsebovati seštevek kvalitetne storitve, ki jo porabimo za izvedbo dela, porabo materiala, fiksne stroške, investicije v poslovni prostor, težavnost oz. tehnično izvedbo dela, lokacijo salona, frizerjeve veščine in izobrazbo, pri čemer absolutno ne bi bilo potrebno navajati delitve na moški ali ženski spol. Ko sem se poglobila v raziskovanje, kakšen vpliv ima 'označevanje' spola in od kod ta delitev izvira, sem spoznala, da literatura navaja dva načina ločevanja spolov: biološki in družbeni spol.
Biološko se SPOL (ang. SEX) deli na MOŠKI in ŽENSKI. Spola se ločita po bioloških in telesnih značilnostih, organih, hormonih, kromosomih, karakteristikah (čas adolescence) ... Poleg tega poznamo tudi INTERSPOL, ki pa je kombinacija oz. mešanica zgoraj naštetih značilnosti in je poznan še iz časa Inkov, ki so častili 'dvospolno' božanstvo (božanstvo, ki je bilo hkrati moškega in ženskega spola, predstavljalo je dualnost kozmosa, duhovnega sveta, itd., - dejansko obravnavano kot tretji spol). Revolucije so prinesle boj za človekove pravice predvsem z vidika socialnih razredov (nižji - višji razred), pri čemer pa je bil spol v začetku izvzet (Rights of Man, 1791). Beseda 'man' je tradicionalno označevala 'ljudstvo', po revolucijah pa je dobila bolj enoznačen pomen (beli moški), s čimer se je ločevanje na dva spola poglobilo tudi preko kodifikacije besedišča, saj se je izkazalo, da so ta 'pravila' razumeli, kot da gre za pravila moških, ne pa 'HUMAN RIGHTS' - pravice vsega naroda. Takrat se je začelo LOČEVANJE ljudi glede na biološki spol, družbeni spol in raso.
V 20. stoletju so se začele izpostavljati razlike, ki se pojavljajo pri delu, aktivnostih, odločanju o pravicah, enakopravnosti, pravicah žensk …, ki jih še danes družba podpira in določa ali loči glede na biološki, družbeni spol, barvo polti, kulturo ...
Tako kot so se pogledi na spol spreminjali v zgodovini, gre tudi danes preprosto za spremembo mišljenja. Bi nam bilo pri obisku katerekoli storitve všeč, če bi nas na ceniku opredeljevali po veri, barvi kože, finančnem statusu, zunanjem videzu? Mislim, da ne. Bi bili, nasprotno, veseli, da nas izvajalec storitve postreže na najvišjem nivoju, ki si ga zaslužimo kot človek in kot stranka?
Miselna naravnanost posameznika, ki bo začel 'popravljati' opredeljevanje osebe, se začne pri nas samih, ki živimo v 21. stoletju. Za svetlejšo prihodnost in prijetno sobivanje na tem planetu.
Nešana Arnaut
Viri informacij:
https://youtu.be/5e12ZojkYrU
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0JBZ9WG
Foto: Depot in Marc Antoni, Velika Britanija
Preberite še:
