Že petič v finalu!
Že petič v finalu!
Vtisi Petre Blatnik Maček po prihodu iz Londona, kjer se je kot finalistka natečaja International Visionary Award že petič predstavila na odru dobrodelne prireditve Alternative Hair Show.
Uvrstitev v finale najprestižnejšega frizerskega odra, mi pomeni res ogromno. Ne le meni, ampak celi ekipi, ki stoji za tem projektom. Včasih res težko dojamem, da je vse to res, saj živim svoje sanje in to mi predstavlja seveda svojevrsten privilegij.
Ko se ozrem v mislih leta nazaj, je spomin še vedno tako živ. Bilo je v Royal Albert Hall, kjer je bil v finalu Tomaž Turk. V meni je tlela tako velika želja po tem odru in uvrstitvi v finale. Takrat je bilo to zame nepredstavljivo in z velikim spoštovanjem sem le opazovala ter se poigravala z mislimi – vztrajaj, trdo delaj, razvijaj se, verjemi … Vselej pa sem imela v glavi, bodi pri svojem delu z vsem srcem, ustvarjaj iskreno ter predano, to je največ, kar šteje. Vse ostalo ni pomembno. To me je vodilo na pravo pot. Če tako deluješ in res z vso svojo bitjo verjameš, uspeh ne more izostati. Vsaj enkrat v življenju sem si to res iskreno želela doživeti in v to popeljati celo ekipo. No, fenomen je, da sem tokrat stala na tem odru že petič in to je moje največje plačilo za ves vložen trud skozi leta. Za nič mi ni žal. Ni bilo vselej lahko, a trnove, garaške poti vselej vodijo do najlepših razgledov. Danes je moje srce polno zadovoljstva, saj pri vsem tem res uživam in sem ponosna, da nam je z ekipo uspelo to, kar ni nikomur doslej v Sloveniji. Ponižno sem hvaležna.
Kot rečejo … Prve ne pozabiš nikoli in prva uvrstitev na ta oder frizerske elite je bila zame dih jemajoča, neverjetna, osupljiva. Potem pa drugič potrditev, v tretje gre rado, četrtič in petič, pa je to zagotovo dokaz in velika potrditev, da delamo res dobre kolekcije in se lahko kosamo z vsemi največjimi imeni, s katerimi si ta oder delimo. V veliko čast in ponos mi je, da je z mano in ob meni v tem projektu ekipa, ki zanj diha in živi. Lepo se dopolnjujemo, lahko rečem, da smo zelo uigran tim. Včasih se mi zdi, da mi znajo brati misli. Se pogledamo in točno vemo, kaj in kako. Izjemno je delati s tako ekipo.
V salonu na Prevaljah delam z ekipo ustvarjalnih frizerk, ki se skupaj z menoj razvijajo, rastejo in so nepogrešljive. Res je, da ideje, kreacije zorijo in dozorijo v meni. Vendar do same izvedbe brez njihovega trdega dela, truda, pripadnosti in ustvarjalnosti ne bi šlo. Poznajo me, točno vedo, kaj želim, vedo, da sem perfekcionistka, ki pili tako dolgo, da je rezultat takšen, kot sem si ga zastavila. Pri meni ustvarjalnost nima mej, lepo mi sledijo in skupaj smo res dobra ekipa, vsaka je pomemben del celote in doda tisti pomemben delček v mozaik celote.
Pa zunanja ekipa, ki jo sestavljajo fotografinja Mimi Antolovič, stilistka Tina Tanko, vizažistka (make up) Vanja Djuran, ter retuša Ajda Horvat. Za seboj imam vrhunsko ekipo in zaradi vseh teh ljudi smo tam, kjer smo, torej na svetovnem elitnem odru. Včasih se premalo zavedamo, kaj to pomeni, ker je to le ‘frizerstvo’; biti med 19 najboljših na svetu že petič je uspeh.
Res mi to pomeni ogromno, ker živim za ta poklic, ki ni le poklic, temveč moje poslanstvo, frizerstvo je umetnost. Z njim izpolnjujem otroške sanje in cilje. Nikoli nisem iskala bližnjic, vedno sem namenoma ubrala najzahtevnejše poti do cilja. Ker le to obrodi prave sadove. Uspeh ni prišel čez noč, to je 28 let trdega garanja.
Ostajam skromna in z nogami trdno na tleh, sem pa ponosna. Občutki so neverjetni in mi dajejo velik zagon za naprej, motivacijo, ki me vodi v še večjo ustvarjalnost. Se pa seveda zelo zavedam tudi dejstva, da prinaša nominacija za frizerskega oskarja, in to že petič, tudi velika pričakovanja drugih in odgovornost. Tega se ne bojim. Vselej stremim k profesionalnosti, iskrenosti, skromnosti in predanosti. To so vrednote, ki me vodijo. Včeraj, danes, jutri.
Vesela, sem, da ima ta velik dogodek v Londonu tudi dobrodelno noto, tudi temu pripisujem pomembnost, saj se mi zdi, da si velik, kolikor veliko je tvoje srce in moje je polno, ko stojim na tistem odru, tudi zaradi te geste. Iz leta v leto je ta moja izkušnja še lepša. Zaradi situacije s covid-19 je vmes tekmovanje enkrat potekalo tudi preko spleta, bilo mi je prihranjenega veliko stresa in organizacijskih zadev, morda mi je to v tistem obdobju celo malo ustrezalo, saj smo se takrat ukvarjali z mnogimi drugimi preizkušnjami, ki niti malo niso bile enostavne.
A letos, ko sem spet stala v živo na odru, sem dejansko dojela, kako sem pogrešala ves ta adrenalin, družbo vseh teh čudovitih, ustvarjalnih in zares srčnih ljudi. Vsak v ekipi je tudi letos dodal svoj maksimum in pripomogel k čudovitemu vzdušju.
To leto je bil z mano model David Vučković (zt models agencija), ki je prav tako požel veliko pozornosti v Londonu. Razpravljalo se je o tem, da veljava za favorita, in to je bil res hudo dober občutek. Izstopala sva v tem, da smo dejansko šli povsem svojo pot, ker večina jih zapelje v avantgardo. Ohranila sva fashion. Vselej se rada držim neke svoje zastavljene rdeče niti in temu sledim, v njo verjamem. Na dogodku je za ličenje poskrbela Kristina Pavlova, za styling pa Tina Tanko.
Glede same zmage se res ne obremenjujem. Zavedam se, da je zmaga za majhno Slovenijo – stati na tem odru med finalisti za najprestižnejšo frizersko nagrado na svetu in da je verjetnost na koncu biti prvi res minimalna ali nemogoča, saj so v ozadju velikokrat drugi interesi. Na to nimamo vpliva. Trdno verjamem, da bo enkrat drugače. Vedno bolj se zavedam, da si zmagovalec res že takoj, ko se uvrstiš v finale.
Stati na tem odru petič je zame več kot dovolj velika potrditev. Več ne potrebujem in sem zadovoljna.
Ker pa sem vselej iskrena, tako pri svojem delu kot tudi sicer in to tudi pri drugih ljudeh neizmerno cenim, bom tudi tokrat na glas in za javnost priznala, da me na odru vedno »stiska« in si potihoma želim slišati svoje ime. :)))) In verjamem, da je tako pri vseh finalistih, s katerimi si delimo oder.
Polna zagona in delovne vneme nadaljujem svojo pot … in verjamem, da imamo v prihodnje za pokazati še veliko ustvarjalnega, zanimivega, navdihujočega. Komaj čakam!
Tekst: Petra Blatnik Maček
Foto: Alex Barron-Hough, Nina Nagode, osebni arhiv