Petra Blatnik Maček na Visonary Award

Petra Blatnik Maček
Finalistka International Visonary Award, kategorija moški

Priprave v Sloveniji so potekale dokaj nestresno. Največji projekt je bil najti primeren model, vendar nam je kasneje prišla nasproti agencija ZT Models in ugodila vsem našim zahtevam. Z že ustaljeno zunanjo ekipo, ki je že stalnica naših kolekcij, fotografinjo Mimi Antolovič, stilistko Nino Jagodic in vizažistko Leo Bratušek smo sestavile celoten koncept.

Rdeča nit pa nam je bila, kljub temu da se ni bilo potrebno držati podobe s fotografije, ki je bila poslana in izbrana, ravno fotografija iz kolekcije, vendar z rahlo spremembo. Na natečaj smo prijavili celotno moško kolekcijo in še danes ne vemo, katera fotografija jih je prepričala. Tako smo vse dodelale že v Sloveniji in smo v London odpotovale pripravljene. Za konec sem si pustila le nekaj malenkosti. Sem velik perfekcionist in rada imam stvari pod nadzorom. Pri tako velikem dogodku si nisem dovolila prepustiti stvari naključju.

Sama nedelja je bila zelo naporna. Pravzaprav sploh nisem vedela, kaj pričakovati, obenem pa sem uživala v vsakem trenutku.

Na samem začetku nas je preplavil rahel stres, saj ko si obveščen, da si med finalist, je v tistem mailu napisano dejansko vse. Vsa navodila tistega dne, podatki ... Med drugim je tudi pisalo, da ima lahko frizer v ekipi tri ljudi. Vsi smo si razlagali frizer plus še trije. Stvar je bila rahlo drugačna, saj so bili na samem dogodku zelo strogi, da to pomeni tri vključno s frizerjem. Tako so nas že takoj na vratih rahlo ohladili, saj smo vedeli, da bo moral eden iz ekipe ostati zunaj. Skratka, ob 8.00 zjutraj smo se zbrali in dejansko že takoj začeli z delom. Najprej je imel zelo lep govor sam Tony Rizzo, kasneje pa smo začeli s pripravami. Letošnji dogodek je bil v Freemansons Hall, kjer je prostor manjši kot v Royal Albert Hall, kjer je običajno AHS. Tako smo bili v prostoru, kjer se je pripravljalo modele, rahlo omejeni in zato je bil jasen razlog, zakaj so bili v skupini dovoljeni le trije. Glede kasneje pa lahko rečem le, da je bilo vse super. Vzdušje čudovito, medsebojni odnosi zelo spoštljivi in prijetni. Ni bilo čutiti nobene konkurence. Ostalih finalistov prej, razen Mateja, osebno nisem poznala, njihova imena pa vsekakor.

Pri našem modelu so se kolegi frizerji oziroma ostali finalisti kategorije moška frizura kar precej zadrževali in smo dobili z njihove strani veliko pozitivnih kritik na celoten izgled in samo striženje. Tako za trenutek pomisliš, kaj pa če nam mogoče res uspe. Tako da je bila zame to ena lepših izkušenj, ki bi jo lahko ponavljala in ponavljala.

Časa za pripravo je bilo dovolj. Ob 14.00 je bilo ocenjevanje modelov, vmes pa še generalka, ki pa je potekala brezhibno. Samo ocenjevanje pa je trajalo približno 20 minut. Ta čas smo morali frizerji zapustiti prostor in so bili modeli sami s komisijo, ki je bila številčna. Med njimi sta bila tudi Tony Rizzo in Anthony Mascolo.

Kar se tiče vmesnega čakanja in ponavljanja dogodka, meni to ni predstavljalo težave. Morda je vmes nastopila rahla utrujenost, vendar si pod tako močnim adrenalinom, da enostavno kar lebdiš. Da smo šli dvakrat na oder, lahko jemljem kot privilegij, ker lahko tako lep občutek, sprehod po odru najprestižnejšega dogodka, na katerega tako zelo dolgo čakaš, ponoviš kar dvakrat.

Foto: Alex Barron-Hough

Reportažo Alternative Hair Show si lahko ogeldate TU.

Vtise nastopa Mateja Komarja preberite TU.