Kolumna: Tomaž Turk

iFrizer

Frizerstvo sem zaznal že kot otrok, ko sem z očetom hodil k frizerju-brivcu Ozbiču v Postojni. Še živeči gospod Ozbič me je namreč strigel na lesenem konjičku, danes imamo v salonu za ta namen formulo Ferrari. Spomnim se, da sem takrat želel frizuro Top Gun. Rekel je, da ni mogoče. »Lasje ti ne bodo stali nazaj, moral si boš kupiti gel.« Filma še zdaj nisem pogledal, ampak mislim, da sem vizijo za frizuro dobil na sestrinih plakatih Toma Cruisa. Gospod je še do nedavnega strigel, dokler mu niso davčne blagajne onemogočile predanost poklicu. Salon obstaja še danes. Želijo ga tudi ohraniti in ga spremeniti v živi muzej, kajti videz in oprema sta še izvirna, iz časov, ko je bila Postojna pod italijansko okupacijo. Spomnim se, da je mama hodila istočasno zraven. Skozi sosednja vrata, kjer je bil ločen salon za dame. Že kot desetletni otrok sem opazil, kdaj so jo s frizuro preveč postarali in kdaj je bila preveč polakirana, stupirana. Vse to opisujem, ker bi vam rad opisal pot frizerstva na slovenskem v zadnjih 40 letih preko sedanjosti v prihodnost.

Namreč frizerji so bili specializirani za moški ali damski del storitve. V času osamosvajanja Slovenije so se frizerji pričeli dodatno izobraževati v tujini. Predvsem v Londonu, kjer so se dogajale frizerske revolucije. Prišlo je do hitrih sprememb, začeli so se pojavljati prvi unisex saloni. Prišlo je do neke vrste revolucije v barvanju, večslojnih barvnih pramenov in striženja, ki so poosebljala sodobnost in praktičnost. Odražala so se v natančnem geometrijskem striženju in lahkem vzdrževanju same frizure za doma. Salon je postal sodoben in ponudil je veliko več dodatnih storitev, nega las, podaljševanje las, večplastno barvanje in pramena, kar se je odražalo v tem, da si je stranka želela hitrejših sprememb z manj poškodovanimi lasmi in lažjim samostojnim vzdrževanjem frizure doma. Frizerji so se začeli v salonih bolj specializirati za določeno področje storitve. Ker se je obseg storitev povečal in spreminjal tako hitro do mere, da je bilo sledenje vsem težko. Prišlo je do dveh večjih specializacij: frizer stilist, ki striže in razume geometrijska striženja, zna stilizirati, fenirati, oblikovati najrazličnejše stile in pa spenjanje las za posebne priložnosti; frizer kolorist, ki barva, razbarva, pozna različne tehnike delanja pramenov, pigmentacij las, kemične ondulacije ter keratinskega ravnanja las in nege. Saloni so se začeli v to smer tudi preoblikovati, in sicer v del salona, kjer se izvajajo tehnična dela – barvanje las in del salona, kjer so stilisti. To velja predvsem za salone, v katerih delajo vsaj štirje frizerji. Tako so se spreminjali saloni in storitve v njih.

V sedanjih frizerskih salonih ni več vonja po preparatih, ko greš mimo salona, ampak neke vrste SPA, ki ponuja doživetja, masaže lasišča in nege las, color barov, ki ponujajo mešanje barv pred stranko ter nudijo celovito svetovanje, prodajo in uporabo produktov za vzdrževanje frizure doma. Ne govorimo več o francoskem, angleškem ali španskem stilu frizur kot včasih, ampak so meje zabrisane in so zgrajene na posamezniku v globalnem smislu. Dandanes frizer predstavlja digitalno razgledanost, zna se mrežiti in tržiti preko socialnih omrežjih. Le tako se lahko obdrži na površju in ga ljudje poznajo tudi globalno. Kajti trendi se dogajajo dnevno in ne več letno ali desetletno. Trend nastopanja frizerjev na odrih je oglaševanje na Instagramu in nastopanje preko njega. Gre za neke vrste združevanje nastopov različnih posameznikov, ki so sicer del večjih timov. Različni stili nastopajočih se stopijo na odru in izražajo brezčasno globalnost, ki jo lahko frizerji kolegi že isti trenutek spremljajo digitalno preko omrežij LIVE. Frizerja prihodnosti vidim kot multimedijskega človeka z znanjem snemanja, obdelave videov in slik ter obvladovanjem mreženja, kajti le tako je lahko nekdo, ki »obstaja« in je poznan širši publiki.

Amen
Tomaž Turk

Foto: Mimi Antolovič