Kolumna: Tomaž Turk

KJE SI SRCE?

Ljudje se med seboj zelo radi ocenjujemo, se spravljamo v predalčke. Malo si se zredil in že takoj nastopi vprašanje, kaj se dogaja s tabo. Ta tvoj sodelavec je pa precej shujšal. Kaj se dogaja z njim? Je bolan? Večinoma opazimo na človeku večje spremembe, kot pa na človeku, ki je v ravnotežju. Ravnotežje je dejansko vseživljenjski človeški cilj posameznika. Že ko si dojenček, se začneš učiti ravnotežja, ker se prevečkrat prekucneš. Ko si mladostnik, prvič počepneš, ko te puberteta razoroži, se prvič napiješ, te zanaša in hkrati preizkušaš sebe, kje so tvoje meje. V starosti se umiriš. Mogoče celo preveč, si pa želiš, da bi šel čez skrajno živahnost, hkrati si pa želiš, da ne bi več počel neumnosti. BALANCE je dandanes beseda, s katero se da največ zaslužiti. Pa poglejmo, kaj se skriva za to besedo. Sadni jogurt s čija semeni, knjige modrosti, vadbe z Alenko, meditacija ob petih zjutraj in še je ponudbe, ki jo kaj hitro kupiš, še lažje pa prodaš. Človek je sam po sebi v ravnotežju, ko se rodi, ampak potem nas zaznamuje okolica, potrošništvo, šola, prijatelji, v zadnjem času še najbolj socialnost in samopotrjevanje. Začnemo se iskati, boriti in kar naenkrat ne znamo biti več sami mirni. Misli nam začnejo uhajati, postajamo čedalje bolj neodločni in posledično začnemo tekmovati s časom, motijo nas ljudje, ki so v ravnotežju. Štartal si s svojim vlakcem vzponov in padcev preizkušenj, posledičnim učenjem modrosti, ki se je ne zavedaš. Če bi bili vsi ljudje v ravnovesju, se samo človeštvo ne bi razvijalo. Nas, male ljudi, zelo privlači nevarnost, skrajnost. Če bi bili v ravnovesju, verjetno nebi stali na najvišji gori, ne bi bilo Rolling Stonesov, elektrike, ki te lahko strese, hkrati pa razsvetli. V bistvu so vse stvari okoli tebe skrajnost, izum, ki je človeštvo gnalo v skrajnost. Naš um je razvit za delanje stvari, ki so out of balance in za razvoj človeštva, osebnosti. Trenutno preveč razmišljam, kaj bi napisal v naslednjih stavkih. Moj um čaka, da pove srce. Srce nam da uravnovešenost in ne um. Um lahko poizkušamo spraviti v ravnovesje, ampak vse to je neke vrste nadzor – začasno stanje. To stanje lahko preberemo kot status na Facebooku ali Instagramu osebe, ki je ravnokar dosegla to z objavo slike sebe ali kraja in se že zahvaljuje za to stanje, hkrati pa že povzroča zavist sledilcev, ki še niso v tem stanju. Predstavljaj si, da si brez oči in potem s tem stanjem nimaš kaj početi – je začasno. Človek človeka lahko pomiri, uravnoteži z dotikom ali s prisotnostjo - besede niso potrebne. Kaj pa, če človeku pomagaš, z njim deliš, ga učiš, mu doniraš in v zameno dobiš le topel nasmeh, te mogoče to ne spravi v umirjeno ravnovesje – povzroči stanje sreče? Pravo ravnovesje prihaja iz srca, ki se ne napihuje, je potrpežljivo, ni nevoščljivo, ne misli hudega, ni razdražljivo in se ne ponaša. Do tedaj se spoznavajte, veselite se resnice, vaše srce veliko prenese, rado upa in veruje in prenese še največje težave. To so delčki, ko se spoznavate, in ko jih sestavite, boste prepoznali sebe. To je ljubezen, ki ljubi in je ljubljena.

Amen
Tomaž Turk