Kolumna: Tomaž Turk

Lepota inside out

Dostikrat nanese v ženskem pogovoru: meni je važen tip, kakšen je navznotraj, ne pa navzven. To mi prikrade nasmeh na usta; ups tu smo pa moški bolj iskreni, ko rečemo, ta je pa “huda”. Človek je vizualno bitje, ki zaznava lepoto na različne načine; včasih najde nekdo lepoto v nečem, kar drugim velja za grdo. Tukaj bi predvsem rad poudaril, da nam velikokrat modna, kozmetična industrija vsiljuje lepoto, ki naj bi se prodajala skozi razne serume, kremice, da dosežeš lepoto ene izmed petih supermodelov na svetu. Temu je tako, dokler ne odpreš oči in vklopiš razum, takrat boš dojel, da je lepota v vsem; v glasbi, v obrazu, pegah, kamnolomu, oveneli vrtnici. Lepota je neizrekljiva, nedoločljiva, zato ne moremo biti dovolj natančni o njej. Tukaj sem dostikrat žalosten, ko sočlovek nima strpnosti do lepote drugačnosti; največkrat je to pri glasbi, ko se skregamo, kaj je komu všeč; nekdo neko glasbo zaznava kot hrup, vreščanje, druga glasba je preveč mirna. Te strpnosti sem se naučil pri degustaciji vina, ko sem vinarju izrekel: »To vino ni dobro.« Pa me je takoj popravil v smislu strpnosti, naj se raje izražam z besedami »ni mi všeč«. Bolj ko se je človek sposoben soočiti z lastnimi nepopolnostmi, lažje sprejema nepopolnosti drugih. Ko si otrok, predvsem izhajaš iz notranje lepote, jo odlično zaznavaš z vso svojo nedolžnostjo, dokler ti okolica ne začne vsiljevati mnenja, priporočila, kaj je lepo in kaj je fuj, in z leti se začne ta odrasli otrok skrivati za to vrlino. Najlepša otroška prispodoba notranje lepote je, ko se princesa zaljubi v grdobca, ga čez nekaj časa poljubi in on se spremeni v čudovitega princa in se s tem nadgradi v zunanjo lepoto. Še lepši primer je Lepotica in zver, ko se mladi princ spremeni v zver in ostane v tem videzu, dokler ga mladenka, ki zaide v grad in iz njega potegne ljubezen, ki jo ima v sebi, nauči biti ljubljen in ljubiti druge in ga tako spremni nazaj v čudovitega princa. Nauk tega je, da je notranja lepota za raztresene, pohlepne, nerazumske nevidna. Dovolj bo že, da si dovolite postati odprti, ozrite se okrog sebe in postanite spet otroci v zaznavanju. Kot frizer s spretnostjo ustvarjanja lepote las opazim, da nas imajo ljudje radi, smo dobro sprejeti, ker povzročamo ugodje. Lepota dostikrat ruši vzpostavljen red, povzroča tudi nesreče, ko se pojavi kak zapeljiv plakat ob cesti. Notranja lepota je v bistvu lepota duše. Lepota duše je naprimer lepota inteligence, poštenosti, doslednosti, iskrenosti, velikodušnosti. Je lepota, ki nima nobene veze z kozmetiko, ki ni odvisna od elegantne obleke ali zadnjega modela avtomobila, ki ne more postati naša za denar, ampak če jo uspemo uzreti onkraj videza, navdihuje, vodi, nam spreminja življenje in nas napravi resnično žive. Zunanja lepota je šprinter na kratke proge, na 100 m je vedno prva. Lepota duše, notranja lepota se izkaže kot maratonec na dolge proge, na 42 km.

Brez lepote pa seveda duša umre. Amen.

Tomaž Turk