Nevenka Zajc

»Tu sem zaradi nastopajočih, da se oni dobro počutijo na odru.«

To je bil brez dvoma moj najzgodnejši intervju do zdaj. Z Nevenko Zajc ali Neno, kot jo kličejo, sva se srečali ob osmih zjutraj v salonu ljubljanske opere. Nena že skoraj tri desetletja vestno skrbi za urejene frizure nastopajočih in tako predstavlja pomemben delček v mozaiku opernih in baletnih predstav. Kot vodja frizerjev-lasuljarjev na ženski strani je odgovorna za skrbno urejene frizure, ki dopolnjujejo kostumsko podobo na odru. Njeni dnevi so razdeljeni na dopoldanske priprave in večerno urejanje nastopajočih, kar pogosto pomeni dolge delovnike, ki se zavlečejo do poznih ur. Zaveda se, da bi brez podpore domačih težko vzdržala ta tempo, a hkrati pravi, da ji delo v operi daje tisto nekaj več. Prepričana je, da je kultura hrana za dušo. Ponosna je, da je vztrajala na svoji poti in da danes ustvarja v ekipi predanih in talentiranih ljudi. Po najinem pogovoru se ji je že mudilo, saj je bila naslednji dan na sporedu glavna vaja za balet Hamlet.

Kako ste začeli svojo frizersko pot?

Že pred koncem osnovne šole sem vedela, da želim postati frizerka. Moja soseda je bila demonstratorka v Iliriji in že zgodaj sem ji začela pomagati pri navijanju las. Takrat sem začutila, da je to delo, ki me resnično veseli. Že v osmem razredu sem pomagala v enem od salonov, kjer sem sprva le umivala lase, a vseeno sem bila ponosna, da sem lahko del tega sveta. Od prvega letnika srednje šole pa sem v salonu preživljala skoraj ves prosti čas. Delala sem ob sobotah in vsakič, ko sem imela možnost.

Kaj vas je pripeljalo do dela v operi?

Po desetih letih dela v različnih salonih sem si želela spremembe. Razmišljala sem, da bi odprla svoj salon ali pa se preizkusila v teatru. Ravno v tistem času se je v operi odprl razpis. Prijavila sem se septembra, nato pa tri mesece čakala na odgovor. Decembra 1997 sem začela delati. Začetki so bili zahtevni, saj je to povsem drugačno okolje. V salonu imaš stalne stranke, tukaj je vse drugače. Vsaka predstava prinaša nov slog, novo zgodbo. Vse se neprestano spreminja, kar je bil predvsem na začetku velik izziv.

Ste morali opraviti dodatno izobraževanje ali usposabljanje za delo v operi in baletu?

Ne, takrat v Sloveniji ni bilo nobenega formalnega izobraževanja za tovrstno delo. V Londonu so sicer obstajali tečaji, vendar jih verjetno nihče ni obiskal. Znanje smo si pridobivali izključno z delom. Potrebovala sem približno eno leto, da sem se popolnoma vživela v sistem, spoznala vse pevce in plesalce, različne zvrsti, obdobja in vse frizure, ki smo jih oblikovali z lasuljami in dodatki. Po enem letu sem začela delati bolj samostojno. Sama v salonih nisem veliko delala z lasnicami, tukaj pa je bilo delo skoraj izključno z njimi. Na začetku mi je bilo vse tuje, a to sem vzela kot izziv. Čeprav je bilo včasih težko, sem vesela in ponosna, da sem se odločila za teater.

S kakšnimi materiali najpogosteje delate? Kako pogosto uporabljate lasulje?

Danes še vedno uporabljamo lasulje, a večinoma oblikujemo frizure iz naravnih las nastopajočih. Frizure so pogosto nadgrajene z različnimi dodatki, ki jih dvignejo v višino. Ti dodatki so lahko umetni ali naravni, odvisno od
vloge. Pri solistih praviloma uporabljamo naravne lasne vložke in podaljške, enako tudi pri zboru, čeprav včasih ni bilo toliko materiala na voljo. Zdaj vedno več dokupujemo, saj je tudi povpraševanje po frizurah iz lastnih las vse večje. Kompleksnejše lasulje naročamo v Torinu, še posebej ko gre za specifične barve ali posebne dodatke. Trudim se, da mi odobrijo nakup različnih lasnih dodatkov, in vesela sem, da imajo posluh za moje ideje, saj to omogoča še boljšo prilagoditev vsaki vlogi.

Najbrž morate biti tudi sami vešči izdelovanja lasulj.

Seveda, izdelovanje lasulj je del našega dela. Nekaj časa jih skoraj nismo uporabljali, zdaj pa se ponovno vračajo. Včasih jih je treba dodelati ali prilagoditi. Pomembno je, da poznaš različna zgodovinska obdobja in veš, v katero smer gre določen slog. Kostumograf nam poda usmeritve. Včasih prinesejo tudi skice. Zahteve se vedno bolj stopnjujejo in lasulja sama po sebi pogosto ni dovolj. Vedno je še kakšna nadgradnja, kar zahteva dodatno delo. Zadnje čase zaradi pomanjkanja časa sicer ne izdelujemo več celotnih lasulj, še vedno pa oblikujemo in popravljamo lasne dodatke, jih tresiramo.

Kako rešujete izzive, kot so hitre spremembe pričesk med predstavami?

Kostumografi nam vnaprej sporočijo, kdaj bodo potrebne hitre spremembe med predstavo. Potem je ključna organizacija. Vodja frizerjev mora natančno razporediti delo glede na število nastopajočih na moški in ženski strani garderobe. Nastopajoči imajo svoje vhode in dostop do garderob, zato se moramo prilagajati in jih čakati bodisi za odrom, v salonu ali celo v maski, če ne morejo priti do nas. Pri hitrih spremembah je ključno, da je celoten proces čim manj stresen za nastopajoče, saj morajo ohraniti zbranost za oder. Kljub hitrosti in napetosti, ki jo pri tem doživljamo tudi mi, mora biti vse narejeno brezhibno.

Povejte več o delitvi na moški in ženski del. Zakaj je pomembna?

Garderobe so ločene na moški in ženski del, kar je pomembno za dobro organizacijo dela. Na ženski strani skrbimo izključno za frizure nastopajočih, na moški strani pa poleg moških frizur tudi za masko. Naglavne dodatke za ženske, kot npr. kronice, klobuke, rože in venčke, dodamo v ženski frizirnici. Moške dodatke pa dodajajo v moški maski. To ostaja v domeni maskerjev, kjer poteka tudi delo frizerjev moškega dela nastopajočih. Moški zbor se običajno namaže sam, medtem ko maskerji pripravijo posebne elemente, kot so brade in brki. Frizerji na moški strani morajo biti seznanjeni tudi z ličenjem ženskega dela, saj se morajo včasih prilagoditi in uskladiti z masko, da celotna vizualna podoba deluje skladno. Pri solistih je delo še posebej natančno, saj njihova podoba zahteva dodatno pozornost. Kar se tiče naglavnih dodatkov, jih pri ženskah pripravimo mi, pri moških pa to urejajo v maski. Ta delitev je vedno veljala in je zelo pomembna, saj se pri ženskah osredotočamo predvsem na frizure, pri moških pa na celoten videz, vključno z masko.

Kdo sestavlja trenutno ekipo?

Trenutno sva na vsaki strani garderobe redno zaposlena le dva. Z mano je na ženski strani Aleks Kos. Po potrebi nama pri večjih projektih pomagata tudi nekdanji sodelavki Tatjana Gradišek in Darinka Letnar, moji nekdanji vodji in mentorici, ki sta zdaj v pokoju. Poleg njiju mi pomaga še Tjaša Pugelj. Ker med predstavo ne morem nikogar učiti, pogosto pokličem tiste, ki so že delali z nami in imajo izkušnje. Na moški strani je bila do nedavnega vodja Marijanka Sešek. Po njeni upokojitvi je to vlogo prevzela Patricija Frelih, ki ji pomaga še Nika Perenič. Ponosna sem, da poznam Tomaža Turka, s katerim smo začeli sodelovati že pri Gorenjskem slavčku, ko je bil asistent kostumografinje Barbare Podlogar. Še vedno se obrnem nanj, kadar potrebujem njegov nasvet. Zelo pomembno je, da kot ekipa med seboj dobro sodelujemo, saj le tako lahko ustvarimo najboljše rezultate.

Pred kratkim sem pri vas gledala Hrestača in moram priznati, da nisem imela občutka, kako zahteven je za vašo ekipo. Veliko je bilo različnih pokrival.

Pri Hrestaču je veliko različnih pokrival, kar zahteva natančno pripravo in veliko dela naše ekipe. Eden ključnih likov je Božični duh, ki skozi predstavo doživlja več sprememb videza. Med to predstavo smo ves čas v salonu. Zaradi vseh hitrih sprememb moramo biti nenehno v pripravljenosti in si pomagamo. Pri pokrivalih je pomembno, da so trdno na svojem mestu. Nekateri klobuki sicer ne potrebujejo dodatnega pripenjanja, večina pa, saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi na odru. Še posebej pri plesalcih je pomembno, da je vse, kar imajo na glavi, res dobro fiksirano. Baletke običajno same začutijo, ali je pokrivalo stabilno ali potrebuje še dodatno pritrditev. Med plesom se lahko zgodi marsikaj in včasih kljub vsemu tudi pride do kakšne nezgode. Nihče ni nezmotljiv. Sama zato raje večkrat preverim, ker vem, kako je, ko stojiš za odrom in si na trnih, ali bo vse ostalo na mestu ali ne.

Katere lastnosti mora imeti frizura, da je primerna za dolge predstave in intenzivne gibe plesalcev ali pevcev? Je razlika med frizurami za opero in balet?

Frizura za dolgo predstavo in intenzivne gibe plesalcev mora biti izjemno čvrsta. To niso frizure, ki bi bile primerne za fotografiranje. Njihov glavni namen je, da zdržijo celotno predstavo, ne glede na gibanje. Pri pevcih v zboru je fiksacija sicer pomembna, a je razlika v tem, da ni toliko dinamičnih gibov kot pri plesalcih. Kljub temu mora biti frizura stabilna. Če gre za lasuljo, je postopek nekoliko bolj zahteven. Najprej je treba vse lase naviti na šestice, nato jih fiksirati s trakom okoli glave in šele potem pripeti lasuljo. Pomembno je, da jo oblikujemo tako, da deluje naravno. Ne sme delovati preveč polakirano ali togo kot čelada. Pri baletu pa je stopnja fiksacije pogosto še višja. Zdaj, ko pripravljamo Hamleta v koreografiji Lea Mujića, bomo imeli banane. Če ta ni dovolj čvrsta, se lahko hitro podre in uniči celoten videz. Če podlaga ni pravilno narejena in utrjena, ne bo zdržala frizura niti pol ure.

Imam pravilno informacijo, da kljub lasulji skrbite, da je nastopajoči urejen tudi, ko jo sname?

Da, to je zelo pomemben del našega dela. Vedno pazimo, da so lasje pod lasuljo pravilno pripravljeni, tako da po odstranitvi ostanejo čim bolj urejeni. Pri navijanju se trudimo upoštevati njihovo naravno obliko, da se po predstavi frizura ne sesede ali izgleda potlačeno. Če se le da, jih pripravimo tako, da lahko nastopajoči mirno odidejo, ne da bi morali še dodatno popravljati frizuro. Seveda pa smo vedno na voljo, če je treba kaj popraviti. Glede tega smo zelo prilagodljivi. Moram dodati še, da pri lasuljah ne gre le za fiksacijo, ampak tudi za pravilno tehnično pripravo las. Ključni so sprednji del, zatilje in kronski del, kjer morajo biti lasje res dobro naviti, da je lasulja stabilna. Vedno jo zapnemo pod šestico, da je čvrsta in ne zdrsne. Če ni pravilno pritrjena, se lahko zgodi, da se med predstavo premakne, kar je še posebej problematično pri težjih dodatkih, kot so klobuki.

Kako poteka vaše sodelovanje s kostumografi pri pripravi predstav?

Pri pripravi predstav običajno začnemo tako, da kostumografi prinesejo svoje ideje in skice, ki jih želijo uresničiti. Nato se pogovorimo, uskladimo in začnemo z izvedbo. Med pripravami potekajo tudi probe, kjer lahko solisti predlagajo spremembe, če jim kaj ni všeč. Včasih nastanejo kompromisi, saj se moramo prilagoditi viziji kostumografa, ki se na koncu podpiše pod predstavo. Pri frizurah se včasih zgodi, da določeno idejo prilagodimo, če vidimo, da ni najbolj primerna za določenega nastopajočega. Takrat skupaj s kostumografom poiščemo rešitev, ki bo čim bolj usklajena z njegovimi željami. Najpomembneje pa je, da se vsak nastopajoči na odru počuti dobro in lahko da na odru vse od sebe. Včasih kdo reče, da se z odra nič ne vidi, a zame je pomembno, da imam popoln nadzor in so frizure vedno brezhibne. Perfekcija je ključna, saj mora vse delovati brezhibno.

Kakšen je vaš delovnik? Najbrž vse poteka v popoldanskem času oziroma večernih urah?

Naš delovnik je prilagojen potrebam posamezne predstave. Dopoldne smo zagotovo prisotni od 9. do 12. ure, da vnaprej pripravimo vse lasulje, naglavne dodatke in druge frizerske pripomočke. Takrat preverimo, ali je vse brezhibno in pripravljeno za uporabo. Popoldanski prihod je odvisen od predstave. Pri baletnih predstavah pridemo že dve uri in pol pred začetkom, saj imajo balerine svoj natančen ritual. Najprej pridejo k nam na frizuro, nato na masko, potem pa se še ogrevajo. Vedno poudarjam, da smo tukaj zaradi nastopajočih, zato se moramo prilagoditi njihovemu ritmu, da lahko v miru opravijo vse priprave in samozavestno stopijo na oder. Pred začetkom predstave se vsi nastopajoči še enkrat oglasijo pri nas, da preverimo, če je vse na svojem mestu. Pri opernih predstavah običajno zadostuje ura in pol pred začetkom, a za soliste pogosto pridem tudi dve uri prej. Nekateri si želijo več časa za upevanje in masko, zato se prilagodim njihovim potrebam. Če je pričeska posebej zahtevna, lahko frizura vzame tudi 25 minut, zato je časovna organizacija ključna.

Najbrž imate delo tudi po zaključku predstave.

Seveda. Vedno jih počakam, saj je tudi po koncu predstave še veliko dela. Po zaključku moramo odstraniti vse dodatke, lasnice, lasulje in poskrbeti, da je vse pospravljeno in prešteto. Če kakšen dodatek manjka, ga poiščemo, a na srečo so tako plesalke kot pevke zelo skrbne in pazijo na svoje stvari.

Imajo balerine lahko kratke lase?

Priporočljivo je, da ne. Če se katera postriže, se običajno ne odloči za zelo kratko dolžino. To so res redki primeri. Najkrajša dolžina, ki jo balerine običajno imajo, je do ramen. Če so lasje prekratki, lahko nastane težava pri pritrditvi fig, saj balerina ne čuti enake stabilnosti kot pri svojih naravnih laseh. Če katera nima dovolj svojih las, dodamo lasne vložke ali dodatke, a vseeno ni enako kot s svojimi lasmi. Pri naravnih laseh je boljša stabilnost. Če uporabljamo le dodatek, je treba ustvariti trdno podlago, kamor ga pritrdimo.

Na katero predstavo ste še posebej ponosni ali vam je najbolj ostala v spominu?

Vsaka predstava je izziv in težko bi izpostavila eno. V vsako vložimo veliko truda, a po premieri si vedno oddahneš in rečeš: "Zmogli smo." Vendar moraš z vsakim nastopom doseči enako raven kot na premieri. Perfekcija mora ostati, saj je vsaka predstava pomembna.

Ampak najbrž je vseeno razlika med premiero in ponovitvijo?

Premiera je polna evforije, pričakovanja, treme in stresa. Veliko je odvisno od celotne ekipe. Moja pričakovanja so zelo velika.

Ste kdaj morali ustvariti pričesko, ki se je zdela skoraj nemogoča? Kako ste to izvedli?

Ja, tudi to se zgodi. Včasih moraš improvizirati. Pri Netopirju smo imeli drede, ki so bili izziv, ampak na koncu je izpadlo dobro. Alah Hranitelj je bil navdušen. Največje zadovoljstvo mi prinese to, da so na koncu kostumografi zadovoljni, saj z njimi res dobro sodelujemo.

Najbrž so potrebna stalna izobraževanja. Kakšna?

Pri nas nadgradnje za teater ni. Obstajajo v tujini, a se zanje nismo odločali, ker bi morali sami kriti stroške. Je pa veliko noči, ko premišljuješ, kaj boš naredil, ker ne veš, kako priti do cilja. Črpam predvsem iz lastnih izkušenj in prakse, kar na koncu prinese najboljše rezultate. Zame je to najtežji del, vendar tudi najbolj zadovoljujoč, saj se obrestuje trud, ki si ga vložil v iskanje rešitev.

Opažate kakšne spremembe pri vašem delu od leta 1997, ko ste začeli, do danes?

Takrat so prevladovale lasulje, ki sem jih večinoma sama izdelovala. Veliko smo jih tudi popravljali in izdelovali dodatke. Danes se predvsem obnavlja staro, popravljajo se lasni dodatki. Kar se tiče materialov, je zdaj več naravnih. Zdaj se pogosto dela na več premierah hkrati, kar pomeni, da se ne moreš posvetiti samo eni predstavi, kar je včasih izziv.

Kaj bi svetovali nekomu, ki se želi priključiti ekipi oziroma delati na podobnem področju?

Mislim, da bi morala šola narediti več za izobraževanje na tem področju. Potrebno je specifično znanje, ki ga lahko pridobiš samo v teatru. Moj mentor na frizerski šoli je bil Franci Hvala in ponosna sem, da sem bila njegova učenka. Dal mi je motivacijo in znanje, kako ravnati z lasmi in jih 'poslušati'.

Tekst: Nina Nagode
Foto: Darja Štravs Tisu in osebni arhiv