Srečanje mentorjev praktičnega izobraževanja

V organizaciji Sekcije frizerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je 2. junija potekalo strokovno spletno srečanje mentorjev praktičnega izobraževanja za poklic frizerja.

Srečanje je odprla Vlasta Markoja, sekretarka sekcije, ki je poudarila pomen tesnejšega sodelovanja med šolami, mentorji in učitelji praktičnega pouka ter frizersko stroko. Kot je dejala, si prizadevajo, da bi tovrstna srečanja v prihodnje potekala letno – enkrat prek spleta in enkrat v živo, saj bi tako omogočili širšo dostopnost ter prostor za osebno izmenjavo izkušenj. Izpostavila je tudi pobudo za ponovno uvedbo preizkusa spretnosti kot pogoja za vpis ali kot del ocenjevanja kandidatov za program frizer. Pobuda je nastala na predlog šol in sekcije, vendar bo končna odločitev v rokah Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Na srečanju so s strokovnimi prispevki sodelovali Nina Ličar, svetovalka pri OZS, ki je predstavila, kako pravilno določiti kolektivno pogodbo v frizerski dejavnosti, Mitja Korunovski, ki se je posvetil praktičnemu usposabljanju dijakov v salonih, in Boštjan Polanec, svetovalec za osebnostno odpornost in vedenje, ki je spregovoril o izzivih komunikacije z novimi generacijami.

KOLEKTIVNA POGODBA

Zakaj je kolektivna pogodba pomembna?

Kolektivna pogodba dopolnjuje zakonodajo. Med drugim ureja tudi višino malice, prevoza, dodatkov, dopustov in celo nagrad dijakom na praksi. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, lahko te višine določi z internim aktom, vendar le v mejah zakona oziroma sodne prakse. Zakon namreč višino določenih pravic ne ureja in se sklicuje na kolektivne pogodbe, zato je v vsakem konkretnem primeru potrebno presoditi okoliščine uporabe posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti, kar ni tako enostavno. Uporaba se namreč veže na več dejavnikov, in sicer na šifro SKD glavne dejavnosti, razširjeno veljavnost posamezne kolektivne pogodbe oziroma na članstvo v delodajalskih organizacijah, ki so njene podpisnice.

Frizerska dejavnost in kolektivne pogodbe

Za dejavnosti, kot sta frizerstvo (96.210) in kozmetika (96.220), obstajata dve primerljivi kolektivni pogodbi: Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg) in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (Kpop). Nobena ne velja samodejno za vse frizerske salone.

Pazite na nagrade pri dijakih na praksi

Zakon določa, da dijaki na PUD (Praktično usposabljanje pri delodajalcu) morajo prejeti nagrado, a ne določa njene višine. Tukaj pridejo v poštev kolektivne pogodbe. Če vas nobena ne zavezuje, je potrebno uporabiti primerljivo. Na primer, če je primerljiva KPdg, le ta določa naslednje zneske: 1. letnik: 90 €, 2. letnik: 120 €, 3. letnik: 150 €, 4. letnik: 150 € in študenti: 170 €.

Nagrada je obvezen strošek, zato jo je treba pravilno določiti, sicer vas lahko doleti kazen.

Kako ugotoviti, katera kolektivna pogodba vas zavezuje?

- Ugotovite svojo glavno dejavnost (preko AJPES).
- Preverite članstvo v gospodarskih zbornicah oz. delodajalskih organizacijah.
- Ugotovite, ali ima pogodba razširjeno veljavnost (če da, velja za vse v dejavnosti).
- Če vas nobena KP ne zavezuje, lahko prostovoljno izberete primerljivo.

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM

Kaj mora vedeti vsak frizer, ki sodeluje pri izobraževanju dijakov?

Tema je sprožila kar nekaj vprašanj. Predvsem o verifikaciji salonov, individualnih učnih pogodbah in sofinanciranju praktičnega usposabljanja.

Verifikacija salonov je obvezna

Vsak salon, ki izvaja praktično usposabljanje dijakov v srednješolskih frizerskih programih, mora biti verificiran. Tako določa 32.a člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Verifikacija pomeni, da:
• salon izvaja dejavnost, za katero se dijak izobražuje;
• ima mentor vsaj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri;
• mentor opravi pedagoško-andragoški seminar ali ima mojstrski izpit;
• salon izpolnjuje osnovne materialne pogoje.

Postopek verifikacije je brezplačen in se vodi centralno pri OZS. Ko je salon potrjen, prejme odločbo in je vpisan v Register učnih mest.

Individualne učne pogodbe – priložnost in odgovornost

Če salon želi dijaku ponuditi več praktičnega znanja, kot je predpisano v šolskem programu, lahko s soglasjem šole in dijaka sklene t. i. individualno učno pogodbo.

Salon v tem primeru prevzame tudi pedagoško odgovornost za vsebine in kakovost usposabljanja.

Sofinanciranje praktičnega usposabljanja

Delodajalci, ki sklepajo individualne učne pogodbe, so deležni stimulativnih sredstev s strani države, kar je plod stalnih prizadevanj OZS v sodelovanju z ministrstvi. Frizerji, ki omogočajo prakso, tako prispevajo h kakovosti kadrov in hkrati prejmejo določeno povračilo.

Varnost dijakov – odprto vprašanje zavarovanja

Pojavljajo se tudi posebne situacije, npr. pri dijakih, katerih starši delajo v tujini. Po besedah Korunovskega OZS sodeluje z resornimi ministrstvi in napoveduje rešitve še v tem letu.

VODENJE MLADIH GENERACIJ V FRIZERSTVU

Danes je veliko govora o »težavnosti« mlajših generacij, vendar pa so ti predsodki pogosto posledica nepoznavanja njihovih vrednot in načina razmišljanja. Polanec je v svojem predavanju zato poudaril pomen vzajemnega razumevanja, saj se lahko vsi – tako delodajalci kot mladi zaposleni – veliko naučimo drug od drugega, če smo pripravljeni aktivno poslušati in biti odprti za povratne informacije.

Ključna komunikacijska načela so jasnost, doslednost, odprtost, aktivno poslušanje in povratne informacije.

Te vrednote so še posebej pomembne pri vodenju generacije Z, ki po njegovih besedah v delovno okolje prinaša svežo energijo, ustvarjalnost in tehnološko podkovanost, a ima tudi zelo specifična pričakovanja.

Generacijske značilnosti

Po generacijski teoriji Struss-Howe se generacije ciklično ponavljajo in vsaka s sabo prinaša nove vrednote.

Generacija Z (rojeni po letu 2000) je zaznamovana s pluralizmom in sprejemanjem različnosti, demokratičnostjo v odnosih, poudarkom na strokovnosti in postopkih, ne le rezultatih, in potrebo po osebnem razvoju in smiselnosti dela.

V primerjavi z milenijci (rojeni med 1980–1995), ki cenijo skupnost in razcvet tehnologije, je generacija Z še bolj samostojna, podjetno usmerjena in pričakuje več fleksibilnosti pri delovnem času in oblikovanju svoje
kariere.

Motivacijski dejavniki

Tri ključne motivacije se delijo na: notranje zadovoljstvo (osebni razvoj, zanimanje za delo), družbeni odnosi (občutek pripadnosti, sodelovanje) in ekonomska motivacija (plačilo pogosto ni na prvem mestu).

Motivacija prihaja iz posameznika, a nanjo vplivajo tako osebne izkušnje kot delovno okolje. Zato mora vodja prepoznati, kaj pri vsakem posamezniku sproži motivacijski zagon.

Vloga tehnologije in sodobnega pristopa

Generaciji Z (in tudi milenijcem) tehnologija predstavlja ključno orodje. Digitalna orodja za naročanje, plačevanje, komuniciranje, izobraževanje – vse to doživljajo kot nekaj samoumevnega. Uporaba teh orodij jim omogoča večjo učinkovitost, hitrejše učenje in bolj prijetno delovno izkušnjo.

Pomembne so tudi:
• možnost za inoviranje – cenijo okolje, kjer lahko izrazijo svoje ideje;
• večopravilnost – so sposobni hkratnega upravljanja več nalog;
• nenehno učenje – pričakujejo, da delodajalec vlaga v njihov razvoj;
• prodajna usmerjenost – znajo komunicirati vrednost storitev in izdelkov.

Pristop delodajalca

Polanc poudarja pomen individualiziranega pristopa. Vodja naj pozna vsakega zaposlenega, njegove vrednote in pričakovanja. Motivacijski prijemi naj bodo prilagojeni posamezniku, saj generacija Z pričakuje fleksibilnost, takojšnjo povratno informacijo, smisel v delu in občutek pripadnosti.

Zaposleni se bodo najbolj angažirali tam, kjer bodo:
• cenjeni in spoštovani;
• deležni jasne vizije in vloge v podjetju;
• čutili, da podjetje vlaga v njihovo rast.

Tekst: Nina Nagode