FRIZERSKA PANOGA V ČASU EPIDEMIJE

»Dela se nepopravljiva škoda, ki iz dneva v dan samo raste!«

Frizerska dejavnost je brez dvoma ena tistih, ki jo je situacija s koronakrizo najbolj prizadela. To je dejstvo, ki ga preprosto ni moč spregledati. In panoga, pri kateri se dela izjemna nepopravljiva škoda, je še vedno neuslišana ter prepuščena na milost in nemilost vladnih odločitev. Medtem ko čas teče, podjetja propadajo, število žalostnih zgodb pa raste z vsakim dnem.

Pogled na letošnjo pomlad
Če so številne gospodarske dejavnosti tiste, ki so se znašle na največjem udaru ekonomske krize, je frizerstvo pri teh ukrepih trenutno eno izmed najbolj prizadetih. Zakaj? Marca so se frizerski saloni zaprli med prvimi in ostali zaprti vse do konca prvomajskih praznikov. Oktobra je vlada najprej sklenila, da ima lahko vsak salon na 20 kvadratnih metrih le eno stranko, teden za tem pa salone ponovno zaprla.

Ni dialoga, ni posluha za storitveni sektor!
Predstavniki obrtne zbornice v največji meri očitajo vladi, da njihova pomoč prihaja prepozno, predvsem pa je ni v zadostni meri, da bi pokrila najbolj osnovne stroške, ki nastajajo. »Stroka se v vsem tem času niti enkrat ni posvetovala s frizerji, niti poskušala najti skupne rešitve za opravljanje poklica med epidemijo. V obeh valih nismo uspeli vzpostaviti nikakršnega dialoga z odločevalci, ki na tej točki nimajo posluha za storitveni sektor,« povedo naši sogovorniki, med katerimi so tudi direktor Lassane, David Cukjati, pa Mitja Sojer iz Mič Stylinga in Mirjana Kljaić, direktorica podjetja Aledana. V največji meri vladi očitajo, da podpira črni trg, ki je nastal v tem času in proti čemur se je frizerska stroka dolga leta borila. »Črni trg ne nudi zadostne zaščite, ki jo frizerski saloni imajo, saj upoštevajo visok standard higiene. Na tej točki vlada na nek način podpira točno to,« so si skladni. »Ste se vprašali, kdo v tem času ureja posameznike, ki jih lahko spremljamo v medijih? Kdo skrbi za pričeske brezhibno urejenih ljudi, ki jih v tem obdobju srečujete na ulicah? Mi zagotovo ne,« razkrivajo predstavniki frizerske dejavnost.

In namesto da bi po vsem tem času odločevalci končno vzpostavili dialog s storitvenim sektorjem in našli optimalno in varno rešitev z visokimi higienskimi standardi, grozijo odpuščanja in stečaji podjetij. »Če bi se zgledovali po tujini, bi namesto zaprtja salonov poskrbeli, da bi storitve opravljali varno. Predvsem pa je ključno, da ima država v tem času tudi posluh za iskanje rešitev in pravočasno zagotavljanje pomoči, ki bi storitvenemu sektorju omogočila preživetje in ga rešila pred propadom.

Vzemimo samo en primer
Metod Tasič iz Slovenj Gradca je svoj salon odprl v začetku letošnjega leta. To je bilo zanj prelomno obdobje, ki se ga je nadvse veselil. »V nov salon sem vložil vse svoje prihranke, vzel sem tudi kredit in kmalu po otvoritvi se je zgodilo zaprtje salonov. Od države sem nekaj malega dobil, a to spet ni bilo toliko, kot bi želel. Žal sem moral v tem času že dati eni frizerki odpoved. Ni bil moj namen, da zapusti ekipo, saj smo majhni, a žal mi drugega ni preostalo. To pomeni, da sem posegel tudi v njeno družino,« skrušen pove Metod in se sprašuje: »Kdaj bo čas za odprtje salonov? Ko bo šlo vse k vragu? Državo bi prosil, da nam dovoli opravljati delo v omejenem obsegu in bomo tudi mi lahko dali zaposlenim plače. Saloni imamo visoke higienske standarde. Nosimo maske, vizirje. V tovarnah je trenutno situacija bistveno drugačna. Če nimaš temperature, lahko delaš. Ker ni odločb o karanteni, vsi hodijo v službe,« pove in izpostavi dodatno skrb za nastalo situacijo. »Skrbi me, kaj bo vse to potegnilo za sabo. Občasno delam kot prostovoljec v Prevaljah in te dni sem vozil pakete za Karitas. Takšne revščine že lep čas nisem videl in vprašal sem se, kdo je zadevo pripeljal tako daleč. Ne bom rekel levi ali desni. Mi kot država tega ne bi smeli dopustiti. Če sem že zdaj videl toliko revščine, se sprašujem, koliko je šele bo,« razočaran ugotavlja.

»Vedeli smo, kaj nas čaka, a da bo tako hudo ...«
Mirjana Kljaić, direktorica podjetja Aledana, d. o. o., iz Ljubljane je prav tako ena tistih, ki se je znašla skoraj na robu. »Že pri prvem valu sem vedela, da to ne bo gripa, zaradi katere bomo 14 dni zaprti. V začetku aprila sem se začela zavedati teže prepovedi dela in stoodstotnega izpada prometa. Poleg izplačila plač 40-im zaposlenim sem morala poskrbeti še za plačilo DDV-ja, vseh fiksnih stroškov in kreditov,« odkrito pove obupana direktorica.
»Pri tako velikem kolektivu je skoraj nemogoče funkcionirati brez pomoči bank.
Skratka, borba se je začela. Skrbi, nespanje in stres so nekaj vsakdanjega, kar je tudi pri meni začelo puščati posledice. Dolgovi so se začeli višati in vsak dan je daljši in težji,« pove.

Niso se posvetovali z nami
»Preprosto ne razumem, zakaj se stroka ni posvetovala s frizerji. Prepričana sem, da bi našli skupno rešitev za opravljanje poklica med epidemijo. Toda po prvem zaprtju se je vseeno pokazala svetla luč. Začeli smo delati in to je bilo tisto, kar nam je dalo upanje, da bomo preživeli, kljub veliki zadolženosti. Prva dva tedna smo garali, nato pa se je začelo umirjati. Po dveh mesecih smo ugotovili, da se naš promet ne more primerjati z lanskoletnim. Ampak kljub temu sem obdržala vse frizerje,« odkrito pove in doda, da se je med prvim in drugim valom ukvarjala s kreditom, za katerega poroštvo daje država.
»Na dveh bankah so nas zavrnili, zaradi slabe bonitetne ocene. Kakšna pa če biti bonitetna ocena po samo dveh mesecev dela?« se je spraševala. »Pa kaj potem pomeni poroštvo države, če gledajo letošnja bonitetna ocena?«
Vsi družinski prihranki in nova zadolženost družine je pomagala, da so to preživeli in da zaposleni niso čutili epidemije ter upada prometa.
»Govorili smo o drugem valu, ampak iskreno nisem verjela, da bomo spet tako dolgo zaprti. Verjela sem, da bomo z obstoječimi omejitvami delali kot v naših sosednjih državah. Tam se verjetno bolj zavedajo dela na črno kot pri nas,« pove.

Situacija jih je pustila brez besed
Frizer Sašo Mali je svojemu delu in frizerski dejavnosti zvest že 32 let. »Ostal sem brez besed. Nikoli si nisem predstavljal, da bi se lahko kdaj zgodilo, da bi nekdo za tako dolgo zaprl mojo dejavnost. Toda bolj kot to me moti dejstvo, da se pravila spreminjajo iz dneva v dan. Enkrat lahko odpremo vrata, naslednji dan jih že zapiramo. In nikoli ne povedo točno, koliko časa bo vladala negotovost,« pove Sašo in doda, da bi ga razveselilo že dejstvo, da bi lahko delal v omejenem obsegu. »Imamo preveč stroge ukrepe. Če lahko delajo v tujini, bi lahko tudi mi,« je še prepričan Sašo Mali.

Razpad sistema podpira delo na črno!
Sašo je prepričan, da je situacija privedla do razcveta dela na črno. »Nekateri v trenutni situaciji hodijo v službo in morajo biti urejeni. Njim je treba zagotoviti storitev,« je prepričan. Svoje poglede potrdi z dejstvi, da je v salonih higiena vedno na prvem mestu. »V salonih vselej zagotavljamo storitve na najvišjem možnem nivoju. Sedaj pa je situacija pripeljala tako daleč, da se ljudje strižejo po garažah in kleteh, kjer ni mask in drugih zaščitnih sredstev. Vem, da si nekje morajo urejati pričeske, to je dejstvo. In če bi saloni ostali odprti z določenimi omejitvami, bi to predstavljalo višji nivo storitev in posledično večjo varnost za vse,« doda izkušen frizer, ki si obupano želi, da bi vlada našla več posluha za storitveni sektor.
Z njim se strinja tudi Mitja Sojer, ki pravi, da je delo na črno v posmeh celi državi, ki ne prepreči sive ekonomije. »Na cesti vidim sveže postrižene in pobarvane ljudi. To je delo na črno, brez računa in brez varnostnih ukrepov, kar je nekorektno za vse. In še več! Tisti, ki bi nam morali biti za zgled, to še promovirajo, saj se na televizijskih zaslonih pojavljajo vsi lepo urejeni in s svežimi pričeskami,« pove strokovnjak in doda, da ukrepov preprosto ne razume. »Za čistočo in razkuževanje v frizerskih salonih skrbimo ves čas. Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, bi morali to upoštevati in spoštovati. Pri našem delu pa se kažejo dvojni kriteriji. Poglejte na primer zobozdravnike, ki so na svojem delovnem mestu izpostavljeni v veliko večji meri, kot smo mi. Če v tem obdobju delajo oni, ne razumem, zakaj ne bi mogli tudi mi. Spoštujem zdravstvene delavce, ki se trudijo, ampak mislim, da ljudje, ki sprejemajo odločitve, ne ravnajo, kot bi morali,« še doda Mitja Sojer.

Mihaela Žavbi, frizerka in lastnica salona v Domžalah, izpostavi naslednji vidik situacije, v kateri smo se znašli. »Pokazalo se je ozko grlo zdravstva, na katerega so nekateri opozarjali že vrsto let, zato zdaj zaradi tega prekomerno ustavljajo gospodarstvo in delajo nepopravljivo škodo,« pove in doda, da ne razume, zakaj so onemogočili prav frizerske salone. »Nekatere storitve pa nemoteno delujejo naprej. Na področju frizerstva in kozmetike so dobesedno na široko odprli vrata sivi ekonomiji. Kar smo naredili v zadnjih dvajsetih letih, da se je ta v veliki meri zmanjšala, so uničili v nekaj tednih, kolikor zdaj traja zaprtje. Zdaj bo treba veliko truda, da pridemo spet na vsaj približno podoben nivo, kot je bil pred zaprtjem,« pravi Mihaela.

Matjaža Ceja, lastnika salona v Novi Gorici, najbolj zmotijo varovalke vlade. »Za prvi val je bilo rečeno, da bo država povrnila sredstva, če bomo imeli več kot 10 % upada prometa. Zdaj za drugi val pa, če bomo imeli upada za več kot 20 %. Nemčija in Avstrija imata glede tega veliko bolj urejeno situacijo. Vse gre hitreje in je tudi bolj enostavno. Brez varovalk.«

»Država nas je zaprla, pomaga nam pa ne!«
Mitja Sojer se je s situacijo popolnega zaprtja salonov srečal prvič v več kot 30-ih letih svojega delovanja. »Takšne situacije, v kateri smo se znašli, še nismo imeli. Je že res, da smo se vedno znali sami spoprijemati s krizami, ki so prihajale, ampak še nikoli nismo naleteli na to, da bi nas zaprli in dobesedno onemogočili,« pove Mič. »Država nas je zaprla, pomaga pa nam ne. Pomoč prihaja prepozno,« doda. »Pomoč bi morala priti takoj, za isti mesec, kot za samozaposlene, da lahko izplačamo plače in plačamo ostale obveznosti. Če tega ne bo, se bodo začela odpuščanja. Žal nismo uslišani niti tisti, ki imamo več lokacij in imamo najemnine. Te so komercialne in jih država ne povrača,« izpostavi pomoč v praksi.
Z njim se strinja tudi Smiljan Škarica, frizer, lastnik salona in predsednik Sekcije frizerjev pri OZS: »Dodal bi, da država ne pomaga malim podjetnikom, ampak mi sponzoriramo državo. Kako lahko podjetnik s štirimi zaposlenimi izplača konec meseca plače, če je bil primoran z odlokom zapreti salon, obenem pa še plača najemnino in fiksne stroške? To je nemogoče. Takšni izračuni nas bodo potopili,« izpostavi Smiljan Škarica in doda, da je kriza že pošteno načela panogo. »Opažam, da je kar nekaj frizerjev na družbenih omrežjih začelo s prodajo opreme v salonih, kar verjetno ni slučaj. Takšne situacije so alarmantne in so pokazatelj dejanskega stanja v državi. Govorijo nam, kam to vodi. Začeli so se stečaji,« razkrije in doda, da številni opravljajo delo na domu, ker v tem vidijo edini izhod v sili. »V korona ukrepih se znajde vsak po svoje, ljudje morajo preživeti in marsikdo živi iz meseca v mesec. Siva ekonomija raste in pred tem si ne moremo zatiskati oči in obenem je to razumljivo glede na trenutno situacijo.«
Mitja Sojer je prepričan, da bodo posledice dolgoročne. »To, kar se dogaja, bo pripeljalo celotno panogo na zelo slab glas. Odpuščeni ljudje bodo na Zavodu za zaposlovanje, prejemali bodo državno pomoč in hkrati delali na črno. Tako se bo povečala siva ekonomija, proti kateri smo se leta borili. Toda situacije država ne vidi ali pa je noče videti,« izpostavi.

Kristijan Petek, frizer, lastnik salonov, predsednik Sekcije frizerjev pri OZS za celjsko regijo, pa pravi, da slovenska vlada preprosto naredi premalo. »Vlada ne daje odgovorov, niti ni pripravljena na kompromise. Glede njenega delovanja nisem razočaran, ampak sem resnično jezen,« opiše situacijo. »Skoraj tedensko imam video konference s frizerji, ki delajo za isto blagovno znamko kot jaz, in vem, kako trenutno situacijo rešujejo v tujini! Našo vlado bi lahko bilo sram,« Kristijan ostro nasprotuje ukrepom.

Kako je v tujini?
»V Avstriji pa so salone zaprli šele pred enim tednom, ponovno pa jih bodo odprli čez tri tedne. Poleg tega jim država stoji ob strani, saj jim bo za te tri tedne namenila 80 % prometa, ki so ga v povprečju ustvarili lani v enakem obdobju. Pri nas pa so se saloni zapirali med prvimi, ostale dejavnosti so bile takrat še nemotene. Kljub temu da frizerski saloni dokazano niso prenašalci virusa. Zaradi vsega tega sem absolutno razočaran nad situacijo v Sloveniji. Kot obrtna zbornica in sekcija frizerjev smo vladi pošiljali vprašanja, a zanje nismo vredni niti toliko, da bi nam odgovorili,« dejansko oriše situacijo.

Iz prvega vala se niso naučili ničesar
Direktor podjetja Lassana, d. o. o., David Cukjati, pravi, da je stroka nad trenutnimi ukrepi prepovedi izvajanja storitev in ostalimni ukrepi vlade močno zaskrbljena. »Glede na to, da gre za drugi val in da bi vlada lahko črpala izkušnje iz prvega vala, je nerazumno sprejemati ukrepe preko noči in držati prebivalstvo in podjetnike v negotovosti. Ukrepi za pomoč gospodarstvu v času epidemije nam sicer zagotavljajo možnost kratkoročnega preživetja, seveda ob upoštevanju, da ima podjetje dovolj finančnih rezerv, saj subvencije izplačujejo z nekajmesečnim zamikom,« pokaže realno sliko.

»Če hočemo preživeti, mora država sprejeti drugačne ukrepe!«
Cukjati še pove, da je situacija težja, kot se zdi. »Subvencija države pokrije največ 80 odstotkov stroška čakanja na delo delavca in je nerazumno nižja od subvencije, ki jo prejme samostojni podjetnik. Močno bi nam bili v pomoč ukrepi iz prvega vala epidemije, kot je bila oprostitev plačila prispevkov za zdravstveno varstvo in prispevkov za električno energijo. Zato za kratkoročno preživetje pričakujemo od vlade, da nam za čas prepovedi opravljanja storitev krije vsaj še del fiksnih stroškov v višini 10 odstotkov izpadlih čistih prihodkov. Meja za pridobitev subvencije za kritje fiksnih stroškov iz PKP6 so postavili na previsokih 40 odstotkov upada letnih prihodkov iz opravljanja dejavnosti, kar naj znižajo na največ 30 odstotkov, poštena meja pa bi bila 20 odstotkov. Prav tako pričakujemo od vlade, da v celoti povrne stroške čakanja na delo, brez omejitev.«

»Ne samo mi, prizadete bodo tudi generacije za nami!«
Stevo Pavlovič, frizer in lastnik salona, je prepričan, da škoda ne bo vplivala le na frizerje in obstoječe frizerske salone, ampak bo imela precej večje posledice tudi v prihodnje. »Zelo težka situacija bo nastala tudi za mlade frizerje, ki končujejo šolo ali pa so šele na začetku frizerske poti, saj nimajo nobenih možnosti. Zelo težko bodo dobili službo,« je prepričan Stevo. »Najprej so bili prizadeti tisti, ki v prvem valu dva meseca niso imeli prakse. Šolsko leto se je končalo, a praktičnega pouka, ki bi ga morali imeti in je ključno za naše delo, ni bilo, in kar naenkrat so bili na borzi dela. Zdaj je novo šolsko leto in zgodba se ponavlja. Tako bosta dva letnika mladih frizerjev zelo prizadeta. Ne bodo imeli dovolj praktičnega znanja in tudi če bi ga imeli, zaradi situacije ne bodo dobili službe,« opiše okoliščine, iz katerih je tako razvidno, da bodo posledice dolgoročne. In kje Stevo vidi rešitev? »Čim prej bi bilo treba odpreti frizerske salone in ostale dejavnosti, da rešimo, kar se še rešiti da. Vidimo namreč, da posledice z vsakim dnem postajajo hujše.«

Frizerska dejavnost na pragu propada
Ob izpostavitvi zgodbe in številnih dejavnikov, ki so vplivali na situacijo, v kateri so se znašli frizerji, ne gre spregledati dejstva, da je prav ta panoga resnično tista, ki jo je epidemija najbolj prizadela. Številne druge dejavnosti so namreč v času prvega vala in po njem videle, kaj je potrebno ukreniti. Svoje dejavnosti so preselile na splet, ponujale so svoje izdelke in storitve prek spleta, uspele so se prilagoditi.
»Ne moremo delati na daljavo ali prodajati svojih storitev prek spleta. Naše delo je popolnoma onemogočeno, saj nimamo nobenega produkta, ki bi ga lahko dali ljudem v roke, da bi ga vzeli domov in si z njim pomagali,« so tako enotni frizerji.

»Ob vsem tem pa politične pričeske ostajajo brezhibno urejene!«
Številni frizerski eksperti pa se ob vsej nastali situaciji sprašujejo, kako političnim predstavnikom še vedno uspeva, da so v teh časih brezhibno urejeni. Zato smo pri reviji Frizer vsem strankam v državnem zboru poslali vprašanje, kdo skrbi za urejen videz njihovih poslancev, odgovor pa smo prejeli zgolj iz dveh strank.
Predsednica stranke SAB mag. Alenka Bratušek in vodja poslanske skupine Maša Kociper sta sporočili, da za svojo urejenost in pričesko skrbita sami. »V primeru obiska na televiziji pa je od nekdaj običajen postopek, da se gostja ali gost pred nastopom v studiu ustavi v prostoru za masko, kjer poskrbijo za make up in po potrebi tudi za pričesko,« so nam zaupali njuni predstavniki za stike z javnostjo.
Enak odgovor nam je podala tudi predsednica Socialnih demokratov, Tanja Fajon: »Za svojo pričesko v tem času skrbim sama. Pred dnevi so mi za nastop na TV Slovenija sicer pričesko na hitro uredili v tamkajšnji 'maski'. Pogrešam pa obisk frizerja in upam, da bo kmalu spet mogoče zagnati tovrstne storitve. Zavedam se namreč stisk vseh, ki svoje dejavnosti v tem času ne morejo opravljati. Dolžnost države je, da v času prepovedi izvajanja teh storitvenih dejavnosti z ustreznimi nadomestili poskrbi zanje in za njihove zaposlene.«

Upanje vendarle ostaja
Kljub vsemu pa ostaja pri strokovnjakih za pričeske vsaj delček upanja za boljši jutri. Smiljan Škarica je prepričan, da jih bo iz nastale situacije rešil pozitiven pogled. »Glede na vse moramo, moramo ostati pozitivni. Edina stalnica v življenju so spremembe in naučiti se moramo živeti z virusom, ne pa ustaviti gospodarstva.«
Mitja Sojer svojim stanovskim kolegom svetuje, naj ne obupajo. »Delajte na sebi, se izobražujte in ostanite pozitivni. To je moje sporočilo vsem, ne le frizerjem.«
Stevo pa pravi, da v tem trenutku kolegom ostane le izobraževanje. »V tem času se čim več izobražujte, da boste pripravljeni, ko se bodo saloni ponovno odprli. Izobraževanje je ključno za prihodnost našega poklica tudi v tej zelo težki situaciji.«

Š.K.