Uroš Mikič

UROŠ MIKIČ

»Frizerstvo je takšen poklic, ki ga lahko opravljaš kjerkoli.«

Uroš je pred leti zaradi rugbyja zapustil Slovenijo. Veliko je potoval in se na koncu ustalil v mestu Adelaide v Avstraliji. Ves čas je seveda delal tudi kot frizer. Pred dvema letoma jima je z ženo Mojco uspelo uresničiti dolgoletno željo in odprla sta svoj salon Kinky Curly Straight, ki je hitro začel pobirati različne nagrade. Uroš in Mojca sta to poletje za kratek čas obiskala Slovenijo.

Kako dolgo si že v Avstraliji?

Pred Avstralijo sem živel najprej v Aucklandu na Novi Zelandiji. Tja sva se z Mojco preselila pred sedmimi leti. Delal sem v salonu in načrtovala sva že otvoritev svojega salona. Mojca je slučajno dobila super ponudbo za delo v Adelaide v Avstraliji. Tako sva se odločila še za eno selitev. Avstralija je bila vedno opcija, saj je večja, moda je veliko bolj trendovska. Zdaj sva v Adelaide, ki ni ravno veliko mesto za njihove razmere, kljub temu, da ima 1,2 miliona prebivalcev. Tu sva že štiri leta in nama je zelo všeč. Najprej sem delal za druge salone, a hitro sva začela načrtovati svoj salon. Zdaj je odprt že dve leti. Toliko sva morala počakati, da sva dobila stalno prebivališče.

Je Mojca tudi frizerka?

Ne, Mojca je študirala javno politiko. Vodi poslovno stran salona, skrbi za marketing, finance ... Tako meni ostane več časa za kreativno delo v salonu.

Iz katerega dela Slovenije prihajata?

Oba sva Ljubljančana. Frizersko šolo sem delal v Ljubljani. Moja mama ima že dolga leta salon v Centru Ledina v Ljubljani.

Si vedno želel biti frizer?

Najbrž je na odločitev vplivalo tudi to, da je mama frizerka. Prvo stranko sem postrigel, ko sem bil star 14 let, in bil tudi plačan. Frizerstvo imam zelo rad in v njem nadvse uživam. Pri frizerstvu mi je najbolj všeč, da lahko izrazim svojo kreativnost. Ni boljše industrije, kjer lahko vsak dan ustvariš novo mojstrovino, kjer ni pravil, kjer ni meja in kjer ni prav in narobe. In dejstvo, da takoj vidiš rezultat in kako to spremeni tvojo stranko, je neprecenljivo.

Kje si kot frizer delal v Sloveniji?

Kolikor sem bil v Sloveniji, sem delal pri mami. Dejstvo je, da sem zaradi rugbyja veliko potoval. Ko sem bil star 18 let, sem šel na Novo Zelandijo in tam ostal eno sezono. Potem sem se vrnil, ker mi je potekla viza. Nekaj časa sem bil v Ljubljani, potem sem igral še v Veliki Britaniji in Italiji. Kjerkoli sem igral, sem si našel tudi delo v frizerskem salonu. V Sloveniji res nisem bil veliko. Ko sem bil star 23 let, sem se preselil na Novo Zelandijo in zdaj sem v Avstraliji.

Kako je prišlo do tega, da je si se odločil za selitev?

Odločilen je bil vsekakor rugby. Oba sva vedela, da si želiva v tujino. Pri meni je bila zaradi rugbya na prvem mestu Nova Zelandija. Frizerstvo je takšen poklic, ki ga lahko opravljaš kjerkoli.

Že dolgo treniraš rugby? Še vedno igraš?

Še vedno igram. Začel sem ga igrati že v osnovni šoli v Ljubljani. Kot sem že povedal, sem igral v Italiji, Veliki Britaniji, na Novi Zelandiji.

Najbrž zate igranje ni le hobi. Si kdaj razmišljal, da bi se mu tudi profesionalno posvetil?

Če bi pri 18 letih ostal na Novi Zelandiji, bi najbrž igral za najboljše ekipe. Nekaj časa sem igral za pol-profesionalne ekipe in bil tudi plačan. Kljub temu, da v igranju neizmerno uživam, sem se odločil za frizerstvo. Zadnje leto sem zaradi otvoritve salona postavil rugby malo na stranski tir. Ekipa v salonu še ni bila postavljena in ne bi bilo dobro, če bi se na treningu poškodoval. Zdaj počasi spet začenjam s treningi. Zdaj je rugby bolj hobi, včasih je bil precej več.

Zdaj imata svoj salon.

Salon je odprt že dve leti. Ni velik. Nisva imela notranjega oblikovalca, ampak sva vse sama sestavila, raziskala trg, izbrala lokacijo ... Želela sva malo drugačen design. Prinesti malo Evrope. Na Australian Hair Fashion Awards smo dobili nagrado za design. Bili smo tudi finalisti na Hair Expo. Posebnost našega salona je tudi v tem, da je zelo zelen. Uporabljamo le 100 % razgardljive brisače za enkratno uporabo. Tako porabimo manj elektrike in vode. Vsa folija je reciklirana in jo potem po uporabi ponovno recikliramo. Tudi vse luči so varčne. Zanimivo je, da nimava zaradi vsega tega nič dodatnih stroškov. Promoviramo se kot eko salon. Nam in tudi našim strankam to veliko pomeni. Šalimo se, da smo »animal loving tree huggers«. Ni nam vseeno za naravo.

Je bilo težko odpreti salon?

Tu je zelo malo papirologije. Tako preprosto je odpreti salon, da ja v primerjavi s situacijo v Sloveniji prav neverjetno. Tu ne rabiš nobenega inšpektorja. Na začetku sva raziskovala, kakšna dovoljenja potrebuješ, ampak tega tu res ni. Tu lahko res vsak odpre frizerski salon. V Sloveniji je treba imeti določen kapital, da sploh odpreš s. p. Tudi tega tukaj ni. Vsega skupaj naju je stalo 600 avstralskih dolarjev, da sva registrirala podjetje in uredila vse potrebno.

Potem je najbrž med saloni kar velika konkurenca.

Salonov je ogromno. Tu nas je na enem kilometru po ulici približno pet. Ljudje se potem odločijo, ali želijo večji ali manjši salon. Midva sva se odločilila za manjši salon za začetek in potem ga lahko povečamo, ko zgradimo dobro ekipo. V zadnjem letu in pol smo povečali salon za štiri delovna mesta. Zdaj jih imamo skupaj osem. Povečala se je tudi ekipa. Nam je bilo pomembno, da se vljučujemo v industrijo, da bomo delali kolekcije, se prijavljali na različne nagrade, se predstavljali na različnih showih in se sploh maksimalno vključevali v frizersko industrijo. Bolj kot velikost salona nama je pomembno, da je salon dober, s kvalitetnimi stilisti, da so stranke zadovoljne, da delamo kolekcije ... Tu je velika razlika med saloni nižjega cenovnega razreda in tistimi, ki ponujajo še nekaj več. Veliko je salonov verige, kjer je striženje že 20 dolarjev. Na drugi strani pa so saloni, ki za to zaračunavajo tudi 300 dolarjev in več. Sama frizerska industrija je zelo dobro razvita. Znotraj frizerske zbornice (Australian Hairdressing Council) deluje nacionalno telo (akreditacijski program), ki skrbi za razvoj frizerstva (Salon Select). Smo nacionalno akreditiran salon Salon Select Gold, kar pomeni, da smo dosegli vse njihove standarde. To nam je uspelo že v prvih štirih mesecih po otvoritvi. Enkrat na leto pride v salon skrivnostni kupec in potem dobimo približno 20 strani dolgo poročilo, v katerem ocenijo vse ravni salona. Veliko tudi promovirajo, kako skrbeti za ekipo. Frizerji spadajo pod zakon o frizertsvu in lepoti, ki določa, kakšno naj bi bilo plačilo za frizerja glede na določeno stopnjo izkušenj. Seveda je tu še vedno veliko salonov, ki ne plačujejo pravilno. Na splošno je naš salon zelo vpleten v celotno dogajanje znotraj frizerske industrije. Spremljamo, kaj se dogaja v Veliki Britaniji in ZDA. Avstralija ima zelo visoke standarde, če seveda hočeš. Lahko bi imela povsem običajen salon in se ne vključevala, ne plačevala zaposlenih, kot bi morala ... Vse več strank gleda na to, kam gredo in kje so dobri saloni. Vsekakor je trg za dobre salone, ki delajo kvalitetno. Midva sva vsem zanimiva, ker sva iz Evrope in naju imajo za eksotična.

Koliko frizerjev poleg vaju še dela v salonu?

Zdaj nas je vsega skupaj sedem. Poleg naju imamo še dva senior stilista, eno stilistko in dva pripravnika. Iščemo še enega senior stilista in koordinatorja salona.

Salon je prejel že kar nekaj nagrad.

V Avstraliji je najpomembnejša in najbolj prestižna nagrada Hair Expo. Je največji frizerski sejem v Avstralaziji. Obišče ga 10.000 ljudi in traja tri dni. Hair Expo nagrade so kot oskarji. Ne ocenjujejo se le same kolekcije. Te dajo 50 %, ostalih 50 % prispeva še sama prijava, ki je dolga približno 25 strani. Utemeljiti moraš, zakaj si zaslužiš nagrado, kakšna je tvoja kolekcija, kaj vse si delal, da si promoviral industrijo ... Letos smo bili nominirani v kategoriji moških pričesk. Moška kolekcija Historical movements je bila nominirana za Australian Hair Fashion Awards. Te nagrade so bolj fotografske. Ocenjujejo jih v Londonu in med sodniki so sami vrhunski frizerji, kot so Sasha Mascolo, Eugene Souleiman ... Marca so podeljevali Australia Hair Industry Awards, ki so bolj poslovne nagrade. Zmagali smo v kategoriji novinec, torej salon, ki je odprt manj kot dve leti, in tudi v kategoriji manager. Je še nekaj manjših nagrad, ampak te tri so glavne.

So stranke pozorne na vse te nagrade? Kako to vpliva na sam posel?

Se pozna. Naše stranke so zelo ponosne na nas in nas neprestano spodbujajo. Nagrade pomagajo pri prepoznavnosti salona med strankami, mediji in stilisti, ki jih intervjuvamo za službe in pa prepoznavnost v industriji. Pomagajo tudi pri podjetjih, ki dobavljajo material, saj ti lahko ponudijo sodelovanje na različnih projektih. Tako da je definitivno dobra investicija, seveda če veš, kako komunicirati uspehe. Ko smo bili nominirani v štirih kategorijah na Australian Hair Fashion Awards, pa nismo zmagali, je lokalni časopis objavil članek o nas. Članek niti ni toliko omenjal nagrad, ampak bolj to, da prihajam iz Evrope, kje vse sem že delal ... Telefon neprestano zvoni. Nagrade vsekakor pomagajo, saj pri novinarjih zbudijo zanimanje. Tudi same nagrade imamo razstavljene v salonu, da jih stranke vidijo.

Kako sta prišla do imena Kinky Curly Straight?

Po zelo dolgih mesecih razmišljanja in premetavanja besed in imen in raznih kombinacij. Ker sva v Avstraliji in imajo Avstralci večino časa težave z izgovorjavo najinih imen, so bila najina imena kar hitro izključena. Vedno so nama bila všeč imena z malo besedne igre in na en način sva hotela povezati frizerstvo, tako da je bila Kinky Curly Straight idealna kombinacija. Poleg tega je ime takšno, da se ga lahko uporabi v drugih industrijah, ker imava plan širiti firmo tudi v druge vode.

Razmišljata še o dodatnem salonu v prihodnosti?

Če bo šlo vse po načrtih, bova naslednje leto septembra odprla še en salon. Verjameva, da lahko Adelaide podpre dva ali tri res dobre salone. Ne bi pa odpirala verige salonov. Aktualno mesto je še Perth. Sydney in Melburne sta že polna salonov, ampak Avstralija je velika in še vedno je nekaj krajev, kjer bi lahko odprla salone.

Delate z določeno blagovno zmanko? Nastope si delal že za ghd in American Crew.

Za enkrat sodelujemo s podjetjem, ki je tu zastopnik za znamke Kevin Murphy, Revlon Professional, Eleven, American Crew. Delamo tudi za ghd, Cloud Nine, Wello Professional.

Ne delaš le v salonu, ampak tudi za različne showe, tedne mode ...

Lani sem delal na Melbourne Spring Fashion Week, letos prvič tudi Sydney Mercedes Benz Fashion Week, kjer so vrhunski modni kreatorji. Delal sem za show Alexa Perrya, ki je priznan avstralski modni oblikovalec. Tu je velika blagovnica Myer, ki vsako leto organizira velik show. Tam sem delal lani in tudi za letos smo že dogovorjeni. Prav tako za Melbourne Spring Fashion Week. Lani sem sodeloval še na Adelaide Fashion Festival. Naš salon je bil odgovoren za nekaj showov. Kjer je možnost, sodeluje cela ekipa iz salona. V zadnjih dveh letih smo delali že šest showov. Sodelujemo tudi na raznih sejmih, kjer na odru prestavljamo naše delo. Hair Expo in Salon Melbourn sta nas povabila, da predstavimo naše kolekcije. Sodelujemo tudi z različnimi revijami za snemanja. Dobili smo tudi prvo naslovnico.

Zdaj sta po sedmih letih prvič obiskala Slovenijo. Kakšen je bil občutek po toliko letih?

Občutki so bili definitivno mešani. Prvih nekaj dni sva se oba počitila kot tujca, turista v mestu, v katerem sva oba odraščala. Potem sva se kar hitro navadila. Zanimivo je, koliko se je Ljubljana spremenila in koliko je ostala ista. Ampak mislim, da so ljudje tisti, ki naredijo dom in mesto, in takoj ko sva začela preživljati vse več časa s starimi prijatelji, je bilo tako kot včasih.

Tu sta naredila tudi nekaj kolekcij. Kako to, da sta se odločila, da jih naredita tu?

Originalno sva planirala lep dopust po Sloveniji, Italiji in francoski Azurni obali, ki pa se je zaradi različnih okoliščin v Avstraliji in salonu spremenil v kratek obisk doma, in zato sva hitro začela razmišljati, da bi kaj naredila še za salon, in tako se je dopust prelevil v službeno pot. Že nekaj časa sva govorila, da bi rada delala s slovenskimi modeli in fotografi. Malo za spremembo in pa tudi, ker prinese malo ‘eksotike’ našim avstralskim kolekcijam.

Kako sta zadovoljna s kolekcijami?

Morava reči, da sva zelo zadovoljna z kolekcijami in celim procesom v Sloveniji. Agencije za modele so bile zelo prijazne in so se res trudile pomagati najti najbolj primerne modele za naše kolekcije, Žiga Mihelčič je odličen fotograf z veliko modnimi izkušnjami, kar je bilo nama pomembno, Nina in Maja Šušnjara sta pa itak klasa zase. Poleg tega sva imela pomoč frizerjev iz Salonov Simple, kar pri tako velikih kolekcijah naredi ogromno razliko.

Že razmišljava, kdaj bova lahko spet prišla v Slovenijo, narediti še kakšno kolekcijo, mogoče nekaj na solinah, v Piranu, na Bledu ali pa na Ljubljanskem gradu, ker je Slovenija tako slikovita.

Katere svetovne frizerske ikone najbolj občuduješ?

Angela Seminaro zaradi kreativnosti, Vidala Sassoona, ker je bil tak vizionar in zaradi vsega, kar mu je uspelo narediti. Od avstralskih pa vsekakor Emiliana Vitale. Občudujem ga, kakšen je kot človek. Imam srečo, da ga tudi osebno zelo dobro poznam.

Kaj pa slovenski frizerji?

Ko sem bil še v Sloveniji, so me najbolj navduševali Mič Styling, Stevo in Salon Mali.

Na kaj si v svoji frizerski karieri najbolj ponosen?

Zelo sem ponosen, da nama je uspelo odpreti frizerski salon in v kratkem času z njim doseči tak uspeh. Seveda sem ponosen tudi na vse nagrade, ki so veliko priznanje.

Prostega časa najbrž ni veliko, ampak vseeno. Kaj počneš takrat?

Prostega časa je res zelo malo. Tudi dopusti so običajno bolj ali manj delovni. Igram rugby. Zelo sem se navdušil za sup in deskanje na vodi. Upam, da nama za naslednji dopust uspe odpotovati na Havaje, kjer so idealni pogoji za te športe.