Dita Drev Petek

»Ko stranka v ogledalu spet vidi sebe, se njen odnos do lasulje popolnoma spremeni.«

Lasuljarstvo je eno izmed tistih področij frizerstva, pri katerem se strokovno znanje prepleta z izrazitim občutkom za človeka. Dita Drev Petek, magistra ekonomije, je v ta svet vstopila nekoliko nepričakovano, a sta jo močna volja in radovednost hitro vodili naprej. Danes vodi specializirano lasuljarno in vsakodnevno dela z ljudmi v zelo različnih življenjskih situacijah. Že od samega začetka ji je v veliko podporo mož, Kristijan Petek, ki pogosto poudari, da Dita kljub njegovim dolgoletnim frizerskim izkušnjam o lasuljah ve veliko več kot on sam. Skozi leta se je izpopolnila tudi v tehnično zahtevnem postopku všivanja lasulje za boljše prileganje. Njeno vodilo je, da vsakdo iz trgovine odide s pozitivno izkušnjo in občutkom sprejetosti.

Kako se je začela zgodba lasuljarne in kdaj si v njej našla svoje mesto?

Začelo se je zelo spontano. Kristijan je kot frizer sodeloval na številnih modnih revijah, na katerih modeli pogosto niso želeli drastičnih sprememb frizure. Tako se je postopoma začela nabirati zaloga lasnih dodatkov, kot so frufruji, podaljški, različni vstavki. Prelomni trenutek je prišel, ko je prek sodelavke navezal stik z izdelovalcem lasulj iz tujine. Takrat je v Celju odprl prvo manjšo specializirano trgovino, kjer so poleg frizerjev kmalu začeli sodelovati tudi z gledališčem in zdravstvenim sektorjem. Povpraševanje je iz leta v leto naraščalo. Ideja o širitvi v Ljubljano se je pojavila kasneje. Glavna razloga sta bila bližina gledališč in Onkološkega inštituta. V tistem času sem tudi sama začutila, da si želim spremembe, saj s tedanjim delovnim mestom v javni upravi nisem bila več zadovoljna. Tako sem prevzela vodenje ljubljanske enote, v kateri danes delujem že 16 let.

Kako si se kot magistra ekonomije priučila tako specifičnega znanja? Je bilo na začetku veliko učenja skozi napake?

Na začetku s področjem nisem imela nobenih izkušenj. Poznala sem ga le skozi Kristijanove zgodbe o delu in frizerstvu. A če imaš voljo, se vsega lahko naučiš, tudi tega. Priznam, da začetek ni bil enostaven. Veliko mi je pomagalo, da nisem začenjala iz nič. Sistem je že obstajal, ogromno znanja sta mi predala tako Kristijan kot sodelavka iz celjske trgovine, ki je imela dolgoletne izkušnje. Bila sta moja glavna opora, hkrati pa sem se veliko učila tudi sama z opazovanjem, raziskovanjem in predvsem skozi delo s strankami. Prosila sem jih za povratne informacije, ki so mi pomagale razumeti, kaj deluje in kaj ne. Seveda smo na poti naredili tudi napake, a prav te so bile ključne za naš razvoj. Danes smo prav zaradi vseh teh izkušenj pri svojem delu precej bolj suvereni.

Kaj pa tujina? Si obiskala kakšno izobraževanje?

Znanje sem deloma pridobivala tudi pri proizvajalcih v tujini, kjer sem dobila dobro osnovo o izdelavi in materialih. A praksa v salonu je precej specifična in zahteva tesno sodelovanje z izkušenim frizerjem.

Omenila si všivanje lasulj in prilagajanje kalupa glede na potrebe stranke. Koliko časa si potrebovala za učenje?

Kar precej časa. Po naravi sem zelo radovedna in me novi izzivi hitro pritegnejo. Vse skupaj se je začelo spontano, ko je neka stranka omenila, da ji je lasulja na določenem delu prevelika. Najprej sem raziskovala, potem pa preprosto poskusila. Za prvič je bilo presenetljivo uspešno. Veliko so mi pomagale tudi izkušnje ljudi iz gledališča, s katerimi sem v stiku. Opozorili so me na pomembne detajle. Z leti sem dobila občutek in danes to delo opravljam precej suvereno.

S kakšnimi uporabniki se danes najpogosteje srečujete v lasuljarni?

Struktura naših strank je precej raznolika. Približno tretjino predstavljajo onkološki bolniki, tretjino osebe z dermatološkimi težavami, kot so redčenje las, ženska plešavost, krožno izpadanje, preostala tretjina pa so modne, gledališke in druge estetske potrebe, kot so poroke, različna snemanja ... V praksi to pomeni, da kar dve tretjini naših uporabnikov prihajata zaradi zdravstvenih razlogov. Med njimi je veliko oseb z alopecijo. Gre za zelo nepredvidljivo stanje, ki se lahko pojavlja v obliki manjših žarišč ali popolne izgube las, potek pa se pri vsakem posamezniku razlikuje.

Kako drugačno je delo z ljudmi, ki izgubijo lase zaradi bolezni, v primerjavi z modnim ali gledališkim področjem?

Pri teh strankah gre vedno za neko stisko in tega se zelo zavedamo. Ljudje ne pridejo le po izdelek, ampak po pomoč in podporo. Brez izrazitega čuta za sočloveka tega dela ne moreš opravljati. Zato pri izbiri sodelavcev vedno iščemo ljudi, ki so nežni, empatični in znajo ustvariti varen prostor.

Kakšen profil človeka je po tvojem mnenju najprimernejši za delo v lasuljarni? Je pomembnejša izobrazba ali osebnost?

V ospredju sta predvsem občutek za estetiko in odnos do ljudi. Izobrazba je lahko zelo različna. Pri nas sta na primer zaposleni grafična oblikovalka in profesorica likovne pedagogike, a ključno je, da znaš človeka začutiti. Vsak, ki vstopi k nam, je najprej človek, šele nato stranka. Zavedamo se, da se lahko v takšni situaciji znajde kdorkoli od nas, zato izbiramo sodelavce, ki imajo ta čut res na visoki ravni. Vse, ki so pri nas, rade pomagajo in so po naravi prijazne.

Kako velika je vaša ekipa?

Trenutno smo poleg mene redno zaposlene tri, občasno pa nam pomagajo še tri študentke, ki prav tako zelo dobro razumejo naravo tega dela. Stranke pogosto pravijo, da se pri nas dobro počutijo. Vedno pravim: tudi če nekdo pri nas nič ne kupi, je pomembno, da odide s pozitivno izkušnjo. Ko bo enkrat prišel trenutek, ko bo ta oseba ali kdo od njenih bližnjih potreboval našo pomoč, se bo spomnila prav tega občutka. In verjamem, da je dolgoročno to edini pravi način dela.

Poteka prodaja tudi prek spleta?

Spletne trgovine namenoma nimamo. Lasulje so namreč zelo individualen izdelek. Že pri osnovnih željah, kot je npr. rjav paž s frufrujem, hitro pridemo do številnih odtenkov in različic. Poleg tega je ključnega pomena tudi sam kalup. Lasuljo je treba preizkusiti, začutiti, kako se prilega glavi, ali je udobna in ali uporabnika ne moti pri nošenju. Prav zato imamo široko zalogo, da lahko vsaka stranka najde model, ki jo prav objame. Namen lasulje je, da jo človek z veseljem nosi in ne da jo čuti kot tujek.

Sama kdaj nosiš lasuljo?

Ne v vsakdanjem življenju. Si jo pa večkrat nadenem, predvsem iz radovednosti ali za preizkušanje. Sicer sem zadovoljna s svojo barvo, razmišljam pa o kakšnem lasnem vstavku, da bi omilila izrastek in z njim naredila svoje lase gostejše. Občasno seveda uporabljam čopke in podaljške kot modni dodatek.

Sama sem lasuljo nosila za pusta in spomnim se, da mi je bilo pod njo zelo vroče. Kako pa je pod pravimi lasuljami?

Razlike so zelo velike. Pustne lasulje so praviloma namenjene enkratni uporabi. Te so zelo neudobne, pogosto srbeče in narejene iz materialov, ki niso primerni za dolgotrajno nošenje. Nekoliko višji nivo predstavljajo gledališke lasulje, ki so že bolj stabilne, a še vedno niso namenjene celodnevni uporabi. Lasulje za vsakodnevno nošenje pa imajo medicinski certifikat. To pomeni, da so materiali preverjeni, ne dražijo lasišča, ne povzročajo alergij in omogočajo normalno rast las pod lasuljo. Ključen je predvsem kakovosten kalup oziroma kapa, na katero so lasje všiti. Tudi pri teh lasuljah ločimo sintetične in naravne lase. Sodobna sintetika je danes že zelo dovršena. Deluje bolj naravno, se lepo giblje in ima manj umetnega leska kot nekoč. Njena prednost je nižja cena, slabost pa krajša življenjska doba, več toplote pri nošenju in nezmožnost prilagajanja barve las ter dolžine in oblike pričeske. Slednje predstavlja včasih tudi prednost. Naravni las pa daje povsem drugačen občutek. Ravnanje z njimi je podobno ravnanju z našimi lasmi, saj ga lahko barvamo, strižemo, oblikujemo, kodramo ali ravnamo. Tudi pri nošenju je bolj zračen, udoben in prijeten, saj vpija vlago. Takšne lasulje imajo višjo ceno od sintetičnih, vendar se investicija nakupa naravnega lasu povrne, saj je občutek pod takšno lasuljo popolnoma drugačen, življenjska doba pa bistveno daljša. Pogosto se prej obrabi notranji del kot lasje sami. Na koncu pa gre vedno za tehtanje med udobjem, željami in življenjskim slogom posameznika.

Kakšna je razlika med nego naravnih in sintetičnih las?

Pravilna nega je ključna za videz in življenjsko dobo lasulje. Pri naravnih laseh priporočamo predvsem kakovostne, hranilne in vlažilne izdelke. Poleg šampona je nujna uporaba maske in olja. Ni nujno, da gre za točno določeno blagovno znamko. Pomembno je, da so izdelki profesionalni in dovolj negovalni. Pri sintetičnih laseh pa je zgodba povsem drugačna. Ti zahtevajo izključno izdelke, namenjene sintetiki. Če bi uporabili običajen šampon za naravne lase, bi se vlakna poškodovala. Rezultat bi bil podoben, kot če bi umili lase otroški lutki. Postali bi trdi in neobvladljivi. Z uporabo ustreznih šamponov, balzamov in drugih izdelkov za sintetiko življenjsko dobo takšne lasulje bistveno podaljšamo. Svetovanju strankam namenimo veliko časa. Stranki ne pomagamo le pri izbiri, ampak ji natančno razložimo tudi, kako se lasulja namešča, kaj lahko z njo počne in česa ne. Nego naravne ali sintetične lasulje lahko stranka izvaja sama. Ob nakupu dobi stranka tudi pisna navodila, a osebna razlaga je ključna. Če si tega časa ne vzamemo, hitro pride do nesporazumov in nezadovoljstva. Naš cilj pa je, da se stranka z izdelkom počuti varno in samozavestno.

Sklepam, da je proizvajalcev veliko. Katera država posebej izstopa?

Pri lasuljah zaupam predvsem nemški blagovni znamki Ellen Wille, ki je na trgu prisotna že več kot 60 let. Njena ustanoviteljica mi je bila vedno velik navdih. Sledila je modnim trendom in jih znala prenesti v svet lasulj. Med prvimi so na primer uvedli barvne tehnike, kot je balayage, in tudi t. i. umetni izrastek, kar daje lasulji še bolj naraven videz. Danes so številni modeli že v osnovi oblikovani tako, da posnemajo realno barvanje las skozi čas.

Kakšna je razlika med moškimi in ženskami, ki pridejo k vam?

Moških je manj, čeprav tudi njim redčenje las ni prijetno. Pogosto se prej odločijo za britje, a vseeno imamo veliko uporabnikov tupejev oziroma zgornjih lasnih vstavkov. Zanimivo je, da ko moški poskusijo lasuljo ali vstavek, so si vsi zelo všeč in takoj opazijo, da so videti mlajši. Kljub temu pa ostajajo pri teh rešitvah bolj zadržani kot ženske. Razmišljam, da bi raje slišala, da bi za mojim hrbtom govorili, da imam lasuljo, kot pa da bi bila zaradi izgube las negotova. Vsak si želi biti urejen in z lasuljo lahko to dosežemo zelo hitro. Živimo v času, ko ljudje brez zadržkov posegajo po različnih estetskih popravkih od obrvi do nosu, pa to nikogar več ne preseneča. Lasulja pa je v resnici ena najbolj diskretnih rešitev. Ne vidim razloga, zakaj bi imela negativen prizvok.

Kateri so največji tabuji, povezani z nošenjem lasulj?

Lasulja je še vedno do določene mere tabu. Večina strank si je sprva sploh ne želi. Pridejo z zadržkom in nelagodjem. Že sam klic, ko povedo, da bodo potrebovali lasuljo, je zanje velik korak. Potem pa se zgodi zanimiv preobrat. Ko stranka poskusi prvo lasuljo, jo to pogosto gane tudi do solz. Po nekaj preizkusih pa se začne v ogledalu spet videti urejeno in lepo. Takrat se odnos popolnoma spremeni. Velik del tega tabuja izhaja iz preteklosti, ko so bile lasulje slabše kakovosti in se je hitro opazilo, da jih nekdo nosi. Danes pa so lahke, zračne, naravne in udobne. Z njimi lahko živiš povsem običajno življenje, se ukvarjaš s športom, nosiš čelado, plešeš … Edino potapljanje ni primerno. Imam tudi stranke, ki spijo z njo. Ko stranka lasuljo enkrat sprejme, je z njo praviloma zelo zadovoljna.

Sklepam, da je kvalitetna lasulja tudi cenovno bolj dostopna, kot je bila pred recimo 20 leti. Se motim?

Če govoriva o medicinskih lasuljah s certifikatom, je pomembna novost ta, da se je prispevek ZZZS po skoraj 30 letih zvišal z 82,76 evrov na 213,50 evra. To pomeni precejšnje olajšanje za uporabnike, saj ZZZS ta znesek krije na podlagi naročilnice specialista. Sintetične lasulje se gibljejo od dobrih 80 evrov do okoli 500 evrov, odvisno od kakovosti in možnosti oblikovanja. Lasulje iz naravnih las pa se začnejo pri približno 800 evrih. Najdražja je trenutno 2900, ampak so lasje zelo dolgi in cela lasulja je narejena ročno. Pri primerljivih modelih je razpon pogosto povezan predvsem z udobjem kalupa. Od njega je odvisno, kako lahka, zračna in prilagodljiva je lasulja. Danes strankam ponujamo tudi obročno odplačevanje.

Kako velik napredek opažaš v razvoju lasulj od tvojih začetkov do danes?

Napredek je izjemen. Že če primerjam stanje pred 25 leti in danes, je razlika ogromna. Že vsako leto so spremembe, saj ves čas posodabljajo. Proizvajalci nenehno stremijo k temu, da so lasulje lažje, bolj zračne, udobnejše in stabilnejše na glavi. Hkrati pa je cilj vedno bolj naraven videz. Tudi pri spetih pričeskah, pri katerih se danes lasulje praktično ne opazi več. Vesela sem, da imam vedno več strank, ki imajo neko javno podobo. Ker so njihovi lasje zaradi kodranja in ravnanja dnevno obremenjeni, imajo lasuljo, ki je identična njihovim naravnim. V tujini je to nekaj povsem običajnega. Znane osebnosti imajo pogosto več lasulj in jih menjavajo glede na priložnost. Tudi pri nas opažam, da se ta miselnost počasi spreminja. Imamo tudi vse več strank iz tujine, predvsem z Balkana, kar kaže, da se dober glas širi.

Te je kakšna zgodba stranke še posebej zaznamovala?

Takšnih zgodb je veliko. Ena izmed stvari, ki sem jih opazila, je, da je nekaterim onkološkim bolnikom težje, da si lase obrijejo doma ali pri znancih, kot če to zanje opravi nekdo nevtralen. Zato sem se, čeprav nisem frizerka, naučila tudi tega. Najprej sem vadila na lutki, potem pa strankam ponudila, da jim pri tem pomagam. Storitev je brezplačna. Zelo se me je dotaknila izkušnja, ko sem pobrila nosečo mamico z majhnim otrokom. Prav tako me vedno znova ganejo otroci z alopecijo. Ko pridejo čez leto ali dve po večjo lasuljo, so njihove lasulje pogosto še vedno v odličnem stanju, saj res dosledno sledijo navodilom. Ne bom pozabila deklice, ki je ob opazkah v šoli na svojo pobudo pred razredom predstavila, zakaj nosi lasuljo. To so trenutki, ki ti dajo vedeti, kako pomembno je to delo.

Kako vidiš prihodnost lasuljarstva?

Želim si, da bi lasulja postala nekaj povsem običajnega, kot modni dodatek. Da bi imel vsak doma vsaj eno in bi jo izbiral glede na razpoloženje ali stil, tako kot izbiramo oblačila ali nakit. Da bi se malo bolj sprostili in si dovolili igro tudi z lasmi.

Tekst: Nina Nagode
Foto: osebni arhiv