SALON INTERNATIONAL-LONDON

Oktober je mesec, ko že ptički čivkajo, da frizerji romamo v London, na sloviti Salon International – in tako je bilo tudi letos.

Ko sem se odpravil v britansko prestolnico, poln pričakovanj, a tudi negotovosti, kajti v pokoronskih časih, se je vse začelo drastično spreminjati. Kot je v moji navadi, sem bil navsezgodaj na sejmišču, če ravno ga odprejo ob 10h. Ob kavici sem premleval program, ki je nakazoval, da v soboto ni kakšnega večjega seminarja oziroma šova, razen tistih manjših na sejmišču pod pokroviteljstvom Hairdressers Journala in ostalih pokroviteljev. Po sprehodu skozi sejmišče mi je takoj postalo jasno, da so stvari šle navzdol, nikjer ni bilo opaziti velikih igralcev, razen Schwarzkopfa, ki je imel svoj razstavni prostor, na katerem so se odvijale manjše prezentacije. Največje razočaranje zame osebno in verjamem, da tudi za večino, je bila neprisotnost Sassoona s svojim razstavnim prostorom in prezentacijami, da Tigija, Toni&Guy niti ne omenjam. Kaj se dogaja, sem se spraševal. Kolikor mi je znano, se je to zgodilo prvič, odkar hodim v London na Salon International.

Na samem sejmišču sva se dobila s prijateljem Dejanom iz Srbije. Skupaj sva premlevala situacijo, delila razočaranje in se spraševala, kaj se dogaja in zakaj je tako.

Nedelja je bila rezervirana za seminarje. Uspel sem si ogledati Saco, Mahogany in Sassoon. Vsak nastop zase ti je ponudil nekaj, odvisno iz katerega zornega kota si gledal. Vsem je bilo skupno, da so predstavili svoje najnovejše kolekcije, ki so zelo skomercializirane, a dodelane. Kar bi izpostavil in me je negativno presenetilo, da Sassoonova ekipa ni izvajala koloracije (barvala) na odru, ampak je le predstavila barve in opisala tehnike. Verjamem, da se gleda na stroške, vendar je žalostno, da si sploh kaj takšnega dovolijo, glede na dogodek, ki se odvija v Londonu, in renome, ki ga ima. Poleg omenjenih ekip sta nastopila Rush in Toni&Guy. Dejan si je ogledal nastop ekipe Rush, s katerim je bil zelo zadovoljen. Verjetno bo treba v bodoče razširiti nabor nastopajočih in dati priložnost tudi drugim, zaenkrat manj poznanim.

Kaj reči o vseh nastopih? Precej zgovoren je podatek, da je imel le Sassoon zasedeno dvorano skoraj 100-%, ostali pa nekje med 35 in 50 %. Če je bila včasih (pred korono) dvorana za približno 1500 ljudi, je le ta bila tokrat za 500 obiskovalcev. Že ta podatek je zelo nazoren, kam pelje vse skupaj. Lahko se vprašam, zakaj. Je to pomanjkanje, cene, dostopnost do informacij preko spleta? No mogoče še ta zanimivost, ki zelo žalosti. Sassoon je zaprl vse salone v Londonu. Ostaja le House of Sassoon, ki so ga lani odprli v četrti Soho. Le kaj bi porekel Vidal na vse to, če bi bil še živ.

Svetla točka letošnjega Londona je bil Alternative Hair Show, kjer se zbira denar za otroke, bolne za levkemijo. V sklopu dogodka se odvija natečaj Visionary Awards, natečaj poteka v treh kategorijah – avangarde, men, cut&colour – in v slednji kategoriji se je s svojim modelom predstavila Petra Blatnik Maček. Petra je dosegla odlično drugo mesto, kar je svojevrstno priznanje za njo in slovensko frizerstvo na mednarodnih odrih. Čestitke ob uspehu.

Ko sem se vračal domov, sem imel mešane občutke. Svetla točka je bila, da sem srečal prijatelja, stanovske kolege, s katerimi sem izmenjal mnenja in poglede na frizerstvo ter prihodnost, ki nas čaka. Dejstvo je, da se naša stroka spreminja. V katero smer bo šlo vse skupaj, si ne upam napovedati, želim si le najboljše za vse nas.

London ostaja London, čeprav njegova zvezda počasi bledi, vendar me to ne bo ustavilo in zagotovo naslednje leto spet pridem. V upanju da bo takrat drugače.

Metod Tasič