Izobraževanje, ki spreminja pogled na frizerstvo

Odločitev, da k sebi v maju znova povabim Dova Palmerja, je bila zelo enostavno. Na vsakem seminarju, ki ga je vodil, je vedno nekaj dal v moj mozaik znanja, kar pomeni osebno rast. Ponovno sem si želel seminar ena na ena, vendar nadgradnjo prejšnjih. Tako je padla odločitev za Contemporary seminar, na katerem je poudarek na naprednih salonskih tehnikah.

V predhodnih pogovorih in pripravah na edukacijo je Dove predlagal, da delava na različnih dolžinah in nepovezavah, ki bodo salonsko prijazne.

Koncept seminarja je bil znan; najprej teorija, nato delo Dova na lutki in popoldan skupno ustvarjanje.

Če se vrnem malo k teoriji, moram priznati, da je Dove čista enciklopedija znanja. Vsaka njegova teorija me navduši in je prilagojena trenutnemu seminarju, vendar ima vsako vprašanje svoj odgovor in ko to združiš v celoto, vidiš, kako detaljno je striženje. Osebno je to meni tista mističnost, ki se nikoli ne konča. Če pogledamo proporce, tenzijo, strukturo kosti, las in še bi lahko našteval.

Priznam, teorijo sem vedno študiral ali sam ali pri Sassoonu, vendar sem vedno imel več vprašanj kot odgovorov. Sedaj po vseh teh izobraževanjih z Dovom lahko rečem, da mi je na nek način odprl oči in dal nov zagon mojemu delu.

Vse, kar je bilo povedanega v teoriji, sva nato prinesla na praktično delo na lutkah. Kako sem užival, ni vredno izgubljati besed. Je pa bila pomembna disciplina – od razdelitve, drže telesa, pozicije lutke in vseh ostalih dejavnikov, ki vplivajo na končni rezultat.

Same nepovezave so bile vedno zelo uporabne, vendar vedno postavljene na pravo mesto, da nekaj poudarimo ali odvzamemo, skratka gradimo na individualnosti posameznika.

Izobraževanje je temelj vsega in je naša dodana vrednost, ki nas bogati. Dnevi, ki sem jih preživel ob Dovu, so mi ponovno dali misliti, kaj vse je frizerstvo, in kako pomembno je, da rastemo, vlagamo v svoj razvoj in znanje.

Zanimivo se mi je zdelo, ko sva z Dovom sedela ob kosilu na Planšarskem jezeru na Jezerskem, kjer je bila takrat tudi večja skupina žensk. Že prej sva imela debato o frizerstvu – tehnikah, oblikah in skladnosti. Pogledovala sva njihove oblike, forme in tehnike ter ugotavljala skladnost s proporci ...

Kako je bilo – uf, ampak to je zgodba že za drugič. Ja, vsi dnevi, ki sva jih preživela skupaj, so me bogatili, skozi frizerstvo in druge zgodbe, ki jih piše življenje.

Dove, hvala za vse trenutke, ki sva jih preživela skupaj. Bilo je nepozabno tako in drugače. Zagotovo ponoviva.

Srečno do septembra, ko se ponovno srečamo v Ljubljani.

Metod Tasič