Portret: Matjaž Cej

Matjaž je svoj portret, ki ga je ustvaril Aleksander Fenos, prvič videl na družbenih omrežjih in bil nad njim presenečen. ≫Zadel me je v nulo. Na ven in navznoter. Malokdo pozna mojo notranjost tako dobro kot Sašo. Je res prijatelj, ki jih lahko prešteješ na prste ene roke. Na zadnjo stran potreta mi je napisal ≫za brata≪. Imam brata, ki mi je blizu, a so duše dvojčice,≪ zatrjuje. Za njuno srečanje je zaslužen Roman Hlep, ki je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začel z organizacijo frizerskih dogodkov in poskrbel, da so si lahko slovenski frizerji od blizu ogledali prenekatero veliko mednarodno frizersko ime. ≫Leta 1993 nas je peljal na Toni&Guy akademijo v Stuttgart in tam sem med drugim spoznal Saša. Med enotedenskim izobraževanjem sva se precej združila in sva danes res dobra prijatelja, tudi družinska. Veliko sva preživela skupaj. Sašo je velik motivator in ko smo prišli z žura, nam je dal papir, naj rišemo. Ni pomembno kaj, kar pride od srca, nam je vedno govoril,≪ se s smehom spominja Matjaž. ≫Všeč mi je, ker je kot človek zelo odprt. Do vsega, česar se loti, ima spoštljiv odnos,≪ še dodaja Novogoričan.

Sašo je zanj pomemben mentor, ki je vplival na njegovo delo. ≫Sašo je bil že takrat perfekcionist. Na treningih s Fun(k)erji, smo drug drugega popravljali in stremeli k izboljšavi. Če prideš v njegovo bližino, te kar vleče naprej. Je res ena lučka, ki ji slediš. Dober je na vseh področjih, ki se jih loti. Najde čas za vse. Zate, posel, družino, slikarstvo, razstavo … Je umetniški tip, a po drugi strani zelo racionalen,≪ je prepričan Matjaž, ki je sicer bil del začetne postave Fun(k)erjev, frizerske ekipe, ki jo je pred dobrim desetletjem združil Fenos, a ga v njihovi družbi na odru nismo nikoli videli. Ekipa se je srečevala dvakrat mesečno ob vikendih in morda je bil ravno to razlog, da se jim kasneje ni več pridružil. ≫Med tednom si bil cele dneve v salonu, za konec tedna so običajno izobraževanja in sem želel nek balans. Vabili so me tudi, če bi bil demonstrator, ampak se nisem počutil v tej vlogi, saj se je vse dogajalo za vikende. Tudi sicer se še vedno najbolj znajdem pri delu v salonu in mi je najbolj všeč,≪ priznava Matjaž.

Matjaž je kot otrok že zelo zgodaj začel spoznavati frizerski poklic, saj je bila njegova mama frizerka, svoj salon pa je imela v hiši, kjer so z družino stanovali. Hitro ji je začel pomagati pri delu. Pometal je tla, umival glave, navijal. Ko je bil čas za frizersko šolo, kamor je bil že sprejet, si je v zadnjem trenutku premislil, saj si je želel bolj fizičnega dela. Tako je eno leto kot pek delal v pekarni, kjer je delal tudi njegov oče. Naporno delo ga je prepričalo, da bo vseeno raje frizer. ≫Očitno sem potreboval še eno izkušnjo, da vidim, če je to res zame,≪ se danes spominja Matjaž. Šolo je končal po izpitih, ves čas pa nabiral izkušnje v maminem salonu, kjer se je kasneje tudi zaposlil, in mama mu je hitro prepustila vodenje salona. Kljub temu da je v njem še naprej delala do upokojitve, je imel proste roke. Mamin salon je bil tradicionalen, saj je bilo pri njej veliko navijanja in trajnih ondulacij. ≫Pri njej sem dobil močne temelje, a tak stil dela enostavno ni bil zame,≪ dodaja Matjaž. Frizer je bil tudi njegov stric, ki mu je približal Sassoonove tehnike striženja. ≫Zelo dobro je strigel in barval. Tudi sicer je bil precej umetniški in je risal. Če mi ne bi razširil frizersko obzorje, bi me morda zaneslo kam drugam,≪ danes razmišlja Matjaž.

Zadnja leta je sodeloval na različnih natečajih in bil vedno v finalu - Precision Cutting Championship, Bangstyle in International Visionary Awards. ≫Vsa ta tekmovanja ti veliko dajo in rasteš od znotraj. Sploh precision cutting, ki je narejen na tehničnem delu in rasteš.≪ Svojo zadnjo kolekcijo je predstavil lansko jesen. Ne pripravlja je vsako leto, ampak kadar dobi navdih. ≫Raje malo in tisto dobro,≪ zatrjuje. Ves čas ostaja zvest geometriji in Sassoonovemu stilu striženja. Ob obisku londonskega sejma Salon International si vedno z veseljem ogleda seminar njihove akademije.

Med drugim se lahko pohvali z mojstrskim izpitom, za katerega je prepričan, da je danes malo zapostavljen, a bi ga ponovno opravljal, če bi lahko zavrtel čas nazaj. Del izpita predstavlja tudi poslovno-ekonomski del, za katerega meni, da bi moral vsebino poznati vsak frizer.

Glasba ga spremlja že od malih nog. Igra bas kitaro in kitaro. V mladosti je sodeloval v različnih punk zasedbah, kot so Schootter, Steklina, Država na moralnem zdravljenju in Scuffy dogs, katerega posnetki so dostopni na svetovnem spletu in izostreno uho bo morda v nekaterih pesnih prepoznalo njegov vokal. Zanima ga kolesarstvo in dve leti je tudi tekmoval. Ker sta prevladali kitara in glasba, je tekmovanja opustil, kolesari pa še vedno rad. Kasneje je opustil tudi glasbo, saj je ugotovil, da so nastopi ob vikendih na dolgi rok nezdružljivi z delom v salonu. ≫Hitro sem imel svoje stranke in čutil sem odgovornost. Na začetku sem nekajkrat prišel po petkovem večeru malo utrujen v salon, a sem hitro videl, da tako ne gre, in odločil sem se, da ne bom več v bendu. Muka je bilo delati. Česarkoli se lotiš, mora biti fokus in disciplina,≪ je prepričan, a to še zdaleč ne pomeni, da njegova kitara sameva. V prostem času gre rad tudi v hribe. Pomemben del njegovega življenja predstavlja joga, s katero se ukvarja že od začetka svojih dvajsetih let. Imel je težave s hrbtom in Sašo, ki je bil v tistem času med drugim inštruktor joge, mu je svetoval, naj poskusi tudi sam. Vztrajnost in disciplina sta se vsekakor izplačala, saj pravi, da se bolečine v hrbtu niso več vrnile. Danes jogi vsako jutro nameni dve uri.

Frizerstvo ima očitno v krvi, saj se je za ta kreativni poklic odločil tudi sin Jaša, ki predstavlja že tretjo generacijo frizerjev v družini. Specializiral se je za moško striženje. Tudi on se je navdušil nad glasbo in kot raper ustvarja pod imenom Ja-Sha. ≫Pri njemu je zdaj na prvem mestu glasba, za njim pa frizerstvo. Glavno je, da je kreativen in da dela,≪ je ponosen Matjaž.

Ko pogleda nazaj, je vesel, da je našel ravnotežje med delom v salonu, odnosu s partnerko Matejo in sinom Jašom. ≫V službi so pač dosežki, vsak dan je kak nov dosežek, a ni več kot ko si bil star 15 let. Da si zadovoljen s tem, kar delaš, si znaš vzeti čas zase, partnerja. Zame je uspeh, da si v življenju srečen v tem, kar počneš.≪

Tekst: Nina Nagode
Portret je delo Aleksandra Fenosa.