Kolumna: Tomaž Turk

Čas

Par sekund me počakaj, pa pridem. Spet te je nekdo prestavil na jutri. Ujeti smo v čas in čedalje težje je čas ujeti. Včasih si se dogovoril preko pisma ali preko telefona iz govorilnice za zmenek in to celo dva tedna vnaprej. Ta človek te ni mogel prestaviti kako uro pred snidenjem. Če te ni bilo, te je počakal kar nekaj časa, da si prišel, in če te res ni bilo, te tudi v bodoče ni več klical, izpadel si neresen. V današnjem času nam mobilni telefon omogoča, da čas nenehno prestavljamo, a hkrati ga nikakor ne moremo ujeti. Beži nam. Za vse imamo premalo časa. Čas nas je že zdavnaj prehitel, ker smo ga sami umetno ustvarili in stempirali. Kariera in čas na začetku lepo sodelujeta, potem pa ga hočemo nekako uokviriti, spraviti v tabelo, koledar. Celo telesu hočemo dati nov urnik – čas. Sprevrže se v tekmovanje s časom v podobi drugega človeka, optimizacije dela, novih tehnik in celo bližnjic, ki pa v večini na koncu postanejo daljša pot, ko moramo to še enkrat in bolje izvesti. Čas nas vedno premaga. Še prej nam da to vedeti, nas izčrpa, poleže in izgorimo. Čas začneš razumeti, ko zboliš, izgubiš bližnje, ko padeš, začutiš, da moraš pusti času čas. Za to ni zdravila, tablete, duhovne ezoterike, ampak mora preteči določen čas, dokler ne razumeš, da se lahko tudi čas ustavi, resetira. Da ti možnost, da na novo ponastaviš svoj čas – prioritete. Jaz, družina, šele na koncu služba. Velikokrat slišim, da če prehitro strižeš, ni tako dobro, kot če to počneš eno uro. Menim, da čas ni merilo za kvaliteto, ampak predvsem prave in hitre odločitve, ki času pustijo, da teče, ker čas ne striže. Teorija kvalitete glede na čas pade kaj hitro, ko pridemo do barvanja las, kjer moramo biti hitri, ker je določen čas kemijskega procesa. Zato sem se tudi odločil, da bom stilist in bom raje samo strigel, ker sem bil prepočasen za tisti čas. Čas je in obstaja samo tisti trenutek, zdaj. Vse ostalo je zgodovina. S časom se moraš spraviti in ga ceniti vsak trenutek in na svoj način, ker je samo tvoj, ker čas bo zacelil svet.

Amen


Tomaž Turk