Zoran Radić

"Če misliš, da znaš že vse, daj škarje v kot in pojdi v penzijo."

Zoran je po rodu iz Srbije, a že več kot desetletje živi in dela v Moskvi. Je del kreativne ekipe Sebastian Professional Russia. Slovenijo je prvič obiskal že lani oktobra, ko je podjetje Prokozmetika, d. o. o., prvič uradno lansiralo prestižno ameriško blagovno znamko Sebastian Professional na slovenskem trgu. Ponovno smo ga imeli priložnost srečati konec januarja, ko je v okviru Sebastian Professional weeka vodil seminarje Sebastian Experience, Next up ‘Metamorphik Collection’ in Blade design.

Kako je potekala vaša frizerska pot?

Zavedam se, da se še vedno učim. Če misliš, da znaš že vse, daj škarje v kot in pojdi v penzijo. V šolo sem se vpisal leta 1989. To je šola za nego lepote v Beogradu. Ko sem jo zaključil, sem odšel v London, kjer sem obiskoval tečaje na akademiji Toni & Guy, prav tako na Sassoon Academy. Potem sem se moral žal vrniti, saj je v Veliki Britaniji zelo težko ostati. Leta 2003 sem odšel v Moskvo. Vsi me sprašujejo, zakaj v Moskvo. Tja sem šel že leta 2001 na obisk k prijatelju in bilo mi je zelo všeč. Prosil me je, da vzamem s seboj svoje frizersko orodje, da postrižem njegovo dekle. Bilo je prav smešno, da sem se domov vrnil z več denarja, kot pa sem ga vzel s sabo. Vsak teden sem koga strigel, pa tudi cene v Moskvi so zaradi standarda veliko višje. Po vrnitvi domov sem malo razmišljal in leta 2003 končno tudi sam odšel živet v Moskvo. Nisem znal niti ene ruske besede, ampak to me ni ustavilo. Dobil sem delo v Toni & Guy, kjer sem delal eno leto. Sledila je malo večja pavza. Nikjer nisem delal, strigel sem le nogometaše iz Srbije, ki so igrali za moskovske klube. To sem počel kakšni dve leti, potem pa sem začel delati v salonu Aida, kjer sem še danes. Razlika je le v tem, da sem bil na začetku tam zaposlen, zdaj pa že tri leta vodim salon. Trenutno imam 20 frizerjev, kar ni enostavno. Še posebej, ker sem pogosto odsoten.

Kako to, da ste šli po končani šoli v Beogradu že takoj v London?

Takrat je bila vojna in tudi starši niso vedeli, kako bo vse skupaj. Ne morem reči, da mi je žal, saj je bilo vse skupaj super izkušnja. Zelo mi je pomagalo in mi še zdaj pomaga, saj zelo dobro govorim angleško. Ko delaš za Sebastian Professional in želiš biti tudi mednarodno aktiven, ni dovolj, da si spreten z rokami, ampak je pomemben tudi jezik. Imam srečo, da sem v Slovenij, saj veliko ljudi razume srbsko. Kmalu odhajam na Poljsko, kjer ne znajo srbsko ali rusko, in bom govoril angleško. Dvakrat letno imamo »updates«, na katerih se izobražujemo mi trenerji. Prideta globalna art direktorja Michael Polsinelli in Shay Dempsey, ki z nami delita nove kolekcije. Ne morem reči, da jim nisi zanimiv, če ne govoriš angleško, je pa vsekakor prednost.

Kako dolgo že delate za Sebastian Professional?

Deset let.

Kakšen je vaš naziv? Ste mednarodni edukator ...

Pri Sebastian Professional gre tako. Najprej moraš opraviti vsa njihova izobraževanja. Oni jih imenujejo basic seminars. Potem imaš možnost, da se udeležiš tudi nadaljnih seminarjev. Potem te trenerji, če vidijo, da dobro delaš, predlagajo, da delaš pri njih kot asistent. Ni pomembno, če si ti frizer že 30 let. Začneš na začetku. Tako počasi postajaš del ekipe. Če se izkažeš, napreduješ v urban design team. Tega ima vsaka država. Upam, da ga bo imela kmalu tudi Slovenija. Jaz sem mednarodni frizer, vendar se za vsako državo bolj splača, če lahko tako rečem, da ima svojo ekipo. Lani so me prvič kontaktirali za delo v tujini. Tako sem avtomatsko dobil naziv international education trainer, vendar se ne bi rad tu ustavil. Rad bi postal del international artistic team. To pomeni, da večino časa ne delaš v svoji državi, ampak delaš na velikih dogodkih, kamor koli te pač pošljejo. Oni so top team, ki je prav tako prehodil vso to pot.

Kateri je vaš najljubši Sebastian Professional izdelek?

Hm. Vsi (smeh). To je super vprašanje. Če vprašaš frizerja, ki dela v salonu, bo veliko lažje izbral. Nam trenerjem je prav vsak zelo ljub. Mislim, da imam vsake pol leta nov najljubši. Če že moram izbirati, potem sta to trenutno Resintek in Eruptek. Sta tudi zelo neobičajna in sta preprosto bomba!

Kdo vas je navdušil za frizerstvo?

Moj dedek je bil brivec. Obstaja tudi zelo smešna zgodba. Star sem bil 11 let in z dve leti starejšim bratom sva v dedkovi omari našla staro mašinco za striženje na roke. Spomnim se, da je bilo poletje in jaz sem ga pobril po celi glavi, samo spredaj sem pustil malo las. Potem sva šla na bazen in vsi so bili navdušeni nad njegovo novo frizuro. Šele ena natakarica je rekla: »Če bi bil ti moj otrok ...« in takrat sva se zamislila, da mogoče le ni ok, kar sva naredila. Ko sva popoldan prišla domov, si je dal brat brisačo na glavo. Ko je oče končno videl, kaj sva naredila ... Ni bil navdušen. (smeh) Kljub vsemu sem si potem zaželel, da bi nekoč tudi sam postal frizer. Že pri dvanajstih sem po šoli hodil v en frizerski salon in tam pomagal. Pometal sem lase, kuhal kavo ... Tako se je počasi začelo.

Če ne bi bili frizer, bi bili?

Očetova želja je bila, da bi postal električar in bi popravljal televizorje. Če bi bilo po njegovo, bi umrl od lakote, saj je danes ceneje, da kupiš nov televizor, kot pa da se odločiš za popravilo. Sem imel pa kot otrok željo, da bi letel z avionom. Ne vem točno, ali da bi bil pilot, stevard, potnik, mehanik ... Vem samo, da je bilo povezano z aviacijo. Zdaj si niti ne morem predstavljati, da bi bil kar koli od naštetega.

Najbrž je razlika v frizerstvu med Moskvo in Londonom.

Vsekakor gre za različno kulturo. Vedno jo diktira tempo. Na žalost super bogati ljudje niso najbolj kreativni. V salonu si lahko privoščijo najdražjo lasno kozmetiko, a tebi kot frizerju ne dovolijo, da jim ustvariš določeno kreacijo. Če primerjam z Londonom, mladi imajo denar, vendar ne veliko in si privoščijo kreativnost. Rusija kot celota nikakor ne odstopa od velikih svetovnih mest.

Si želite, da bi imeli še kakšen talent?

Iskreno mislim, da že imam talent. Pred približno letom in pol sem začel pisati glasbo. To, ki se je predvajala danes med seminarjem, sem sam naredil. Seveda sem še zelo na začetku. Najprej sem znal povezati le dve glasbi. Šel sem na nekaj izobraževanj in zdaj znam v eno združiti tudi tri glasbe. Rad bi si kupil mešalno mizo in ustvarjal glasbo iz popolne tišine. To bi bilo super, ker delamo veliko dogodkov in bi lahko tam uporabili mojo glasbo.

Predvidevam, da prostega časa nimate na pretek, a vendar, kaj takrat najraje počnete?

Dvakrat na leto si vzamem malo daljši dopust. Zelo rad grem na morje. Z ženo greva vsako leto nekam v Evropo. Lani sva bila na Hrvaškem. Zelo rada greva tudi v Azijo. Oba sva navdušena nad Balijem.

Tekst: Nina Nagode