Zoran Pasarič

Zoran Pasarič je svojo poklicno pot začel v obdobju, ko je bilo frizerstvo še pretežno žensko poslanstvo. V obdobju, ko so okna frizerskih salonov še vedno krasile zavese in ko je bilo ločevanje na moške in ženske salone nekaj povsem vsakdanjega. A njegova želja in vizija, da je frizerstvo umetniški poklic, sta bili premočni. Zato je pred 20 leti odprl svoj salon s samo enim zaposlenim, danes pa velja za enega najbolj poznanih frizerjev na Celjskem.

 


Kaj te je navdušilo za frizerski poklic?

Zdel se mi je precej umetniški. Izhajal sem iz tega, da lahko sam naredim nekaj, kar je zame umetnost. Podobno kot pri arhitekturi in avtomobilski industriji, tudi v frizerstvu ustvarimo določen dizajn. Pomemben je dizajn hiše, medtem ko sama zidarija ni tako ustvarjalna.

 

Šolo si končal v Celju. Se ti zdi, da ti je šola dala dovolj potrebnega znanja?

Šola ti da neko znanje in osnovo. Takrat mi je dala osnovo primerno tistemu času, danes je seveda to prilagojeno današnjemu času primerno. Nimam pripomb glede šole. Res, da nekateri takoj po končani šoli ne dobijo zaposlitve, ampak mislim, da za to ni kriva šola. Težava je v tem, da nima strank. Vsak delodajalec bi zaposlil mladega frizerja, če bi si s tem pridobil tudi stranke. Po novem ni več dovolj, da si priden, ampak moraš poleg tega zagotoviti še neko število strank.

 

Kakšni pa so bili tvoji začetki?

Začetek je bil kar težak, saj sem štartal iz nule. Sprva sem le asistiral in po določenem času pričel tudi delati. Včasih je bilo drugače kot danes. Tvoje plačilo ni bilo odvisno le od prometa, kar je pomenilo več timskega dela. Danes se neprestano poudarja timsko delo, vendar ko gledaš salone, opaziš, da so povsod sami individualisti. Nihče nobenemu ne pomaga ali asistira. Vsak dela le svoje. Le v redkih salonih prevladuje timsko delo.

 

Se ti zdi, da je tvoja ustvarjalnost trpela, potem ko si šel na svoje? Si se moral več ukvarjati s samim vodenjem salona?

Niti ne. V salonu sem prisoten od jutra in ves čas delam. Ena prednost je tudi v tem, da stalno delam v istem salonu. Nikoli nisem delal na več lokacijah, saj se mi zdi, da tako zgubiš nek nadzor. Težje obvladljivo je, če imaš salone na desetih različnih lokacijah, saj ne moreš biti na vseh koncih istočasno. Veliko frizerjev tarna, da se je težko ukvarjati s kadri in ob enem dobro delati. To je zelo težko. Težko je delati dobre kolekcije, se z njimi promovirati in ob enem poskrbeti še z stranke.

 

Kaj bi svetoval nekomu, ki je pravkar pričel z delom in bi rad imel svoj salon? Naj hodi na šolanja, gre v tujino? Se ti zdi, da je pri nas dovolj možnosti?

Mislim, da ima v Sloveniji dovolj možnosti, da uspe. Ne poznam prave formule za uspeh. Nekateri imajo prednost pri štartu, ker se tudi njegovi straši v tem poklicu, nekateri pa morajo ubrati drugačno pot.

 

Vsi zelo opevajo London. Se ti zdi, da je res tako nujno potreben?

London je nujen obisk in ima zelo velik imidž.

 

Še hodiš v London?

Vsako leto gremo pogledat, kaj je novega in vzamemo gradiva vseh večjih frizerskih hiš. Ampak mislim, da London ne more več presenetiti tako kot včasih.

 

Misliš, da je frizerski poklic dovolj cenjen?

Mislim, da je. Frizerji so si v zadnjem času povečali ugled.

 

Zadnji dve leti je med dijaki čutiti nek pesimizem. Se ti zdi, da za frizersko obrt prihajajo boljši časi?

Problem je verjetno v prevelikem vpisu dijakov v frizerske šole, med katerimi je veliko takih, ki nimajo prave vizije, kaj sploh želijo postati. Nekdo, ki nima dovolj točk za vpis na gimnazijo ali tehnično šolo, se bo vpisal na frizersko šolo, za katero je zbral dovolj točk. In tako vsa tri leta šolanja premišljuje, kako bi se preusmeril drugam. Ampak mislim, da kaj hitro spoznaš, komu ta šola pomeni zgolj prehodno obdobje in tistega, ki se trudi in si želi postati frizer.

 

Prej si omenil, da je bilo nekoč več timskega dela, danes pa se vse vrti le okoli številk.

To je slabo, ker ni vse odvisno le od profita. Pomembno je, da si dober in konkurenčen, samo eden od teh dveh elementov ne zadostuje.Če si konkurenčen in slab, potem boš hitro izgubil stranke, ker ne bodo več zadovoljni. Trend gre v smeri vedno dražjih ali poceni storitev.

 

Ampak v Zahodni Evropi gre trend v drugo smer. Storitve so vedno bolj cenjene, medtem ko so izdelki vedno cenejši.

Konkurenčen si lahko tudi tako, da imaš dobro in dolgo razmerje z dobaviteljem, ki ti v zameno za tvojo lojalnost ponudi popust, kar te hitro postavi v prednost pred nekom, ki popusta ni dobil, saj si ne more privoščiti tako velikega nakupa.

 

Tvoja frizerska ekipa je kar velika. Kakšen je tvoj recept, da obdržiš dobre kadre?

To mi predstavlja kar velik problem. V Celju imam kar nekaj poslovalnic, torej tistih, ki odšli in odprli svoje SP salone. Kljub temu smo obdržali svojo filozofijo dela in obdržali istega dobavitelja, ker bi bilo smešno, če bi vsak frizer uporabljal različne proizvajalce produktov, s katerim dela. Imidž salona mora ostat isti.

 

Se ti ne zdi, da z ustanavljanjem SP salonov še bolj razbijamo timsko delo?

To ena od negativnih posledic. Ampak nekdo, ki ni vajen delati v timu, ga to dodatno razvije. Pred tem smo deset let delali skupaj, sedaj smo spremenili samo statuse, filozofijo pa poskušamo zadržati. Brez tega ni napredka. Kot popolni solist ne moreš uspeti, saj taki ljudje tudi rušijo koncept napredka. Drugače pa menim, da je osebnostni oziroma individualni pristop do strank neke vrste adut, ki ga je treba imeti. Zase misli, da sem osebni frizer. Ne jemljem več novih strank, ker imam trenutnih strank dovolj in mi zapolnijo vse termine. Na tej točki lahko bolje razvijam samega sebe, saj dobro poznam stranke in njihove želje.

 

Meniš, da je potem, ko imaš termine zapolnjene za dva tedna v naprej, čas, da zvišaš cene?

Ko odpreš salon je potrebno izračunati tudi prag rentabilnosti. Od tu naprej se timsko dogovarjamo za višanje cen. Kljub temu pa denar ni neko vodilo. Ampak mislim, da to ni poklic od katerega lahko blazno obogatiš. Le redkim je to uspelo. Če pogledamo lestvico najbogatejših Slovencev, takoj opazimo, da med njimi ni frizerjev. Denar zame ni absolutno vodilo. Postaviti je treba cene, ki prinašajo dobiček in so ob enem še vedno sprejemljive za stranke.

 

Kaj meniš o šolstvu. Se ti zdi, da se je v desetih oziroma dvajsetih letih šolstvo zelo spremenilo? Veliko frizerjev namreč meni, da šole dijakom ne zagotovijo ustreznega znanja in motivacije, da bi se sploh odločili za nadaljevanje tega poklica.

Tudi sam sem učil na šoli in mislim, da ni nič narobe s samo izvedbo. Morali pa bi spremeniti program in ga prilagoditi današnjemu času. Določena znanja danes ne prinašajo denarja. Ne rečem, da je to zdaj popolnoma neuporabno, ampak ni bistveno.

 

Kaj pa meniš o sistemu 3+2? Ali ga zagovarjaš?

Ne, ker bi to potem predstavljalo še večji filter. Če bodo to res sprejeli, bo v ta sistem padlo še več ljudi, ki jih frizerstvo sploh ne zanima in bodo kasneje delali diferencialne izpite za prepis na drugo šolo. S tem bodo izkoristili to,samo za svojo šolsko pot, kar me moti. In tako bomo v salonih izobraževali celo množico ljudi, ki bodo nato ubrali drugačno pot. In tako cel kup časa zapravimo za nekoga, ki na koncu ne bo frizer.

 

Omenil si, da si tudi sam učil na šoli. Koliko časa je minilo od takrat?

To je bilo pred približno desetimi leti. Takrat sem dobil preblisk, da bi odšel poučevat na šolo, saj bi bil tako v stalnem stiku z novimi talenti. Tako bi tudi lažje prepoznal nekoga, ki si želi delati v tem poklicu, in se z njim lažje povezal. Tri dobre frizerje sem nato res zaposlil. Kasneje pa sem svojo dejavnost razširil in povečal svoj salon, kar mi je vzelo veliko časa. Poučevanje sem zato opustil, saj dela nisem želel opravljati polovično in hoditi v šolo nepripravljen. Mislim, da šola vsem tistim, ki smo ostali v tem poklicu, dala kar veliko. Dobili smo neko osnovo.

 

Ali že ves čas delaš pri istem podjetju?

Vmes smo jih nekaj zamenjali, zdaj pa že nekaj časa delamo s Schwarzkopfom, približno šest ali sedem let. Danes lahko zelo veliko pridobiš s tem, da imaš stalnega dobavitelja, ker dobavitelji ustvarjajo svoje trende, iz katerih lahko črpaš ideje, ob enem pa ti nudijo tudi neko podporo. S Kristjanom bi imela kar veliko težav, če bi oba dva delala zgolj Essential Looks. Oba delava s Schwarzkopfom. Zato je potrebno ustvarjati svoj prepoznaven stil salona.

 

Slovenija je majhna vas. Ko greš po ulici, ali se opazi, kdo je obiskal tvoj salon in kdo Kristjanovega?

Seveda. Saj to je ravno smisel tega. Narediti je treba salon, ki je prepoznaven po svojem stilu.

 

Kako je bilo, ko si pričel z delom? Takrat si bil namreč moški v ženskem poklicu.

Takrat sem bil v razredu edini.

 

Je bila to prednost?

Prednost je bila v tem, da si lahko izkoristil prvi nastop oziroma kontakt. Kot moški sem imel prednost, ker sem bil zanimiv za ženske: »aha, me bo pa moški friziral«. Res pa, da sem potem od kolegic slišal očitke, v smislu: »če ne bi bil moški, ne bi imel toliko strank«. Prednost prvega kontakta lahko izkoristiš, vendar moraš poskrbeti tudi za kvaliteto, ker se stranka drugače ne bo več vrnila.

 

Hecno je, da so vsi najuspešnejši frizerji so pravzaprav moški.

Prednost je predvsem v tem, da imamo moški več prostega časa kot ženske, po drugi strani pa tudi bolj potrebujemo poklic. Moški moramo biti kavalirji in punco tudi kam peljati. Pa tudi malce bolj ambiciozni smo. Seveda bi rad imel ob sebi uspešno žensko, ampak še vedno si želim biti vsaj za malenkost uspešnejši od nje.

 

Sedaj si predvsem salonski frizer. Bi te še kaj potegnilo nazaj v show frizerstvo?

Oder je zanimiva zadeva. Problem pri modnih revijah je, da je v tem zelo malo tvoje kreativnosti. Potrebno je določeno znanje, za seboj moraš imeti določeno kilometrino, ki jo pridobiš z modnimi revijami. Prave kreativnosti, ki bi ti omogočila, da popolnoma izživiš domišljijo, pa ni. Običajno ti pokažejo sliko frizure, ki jo moraš ustvariti. Gre za dizajn, ki je narejen po naročilu.

 

Kje pa potem lahko izživiš svojo kreativnost?

Vedno smo delali za kakšno frizersko hišo. Enkrat letno naredimo tudi svojo kolekcijo in predstavimo frizure za trg. Takrat pa poskusimo narediti nekaj iz sebe. Tu pa imaš potem možnost, da daš malce gasa.

 

Kako misliš, da se bo razvijala moda?

Mislim, da je mešanje modnih stilov preveč za moj okus. Modni stil je potrebno izbrati za svoj življenjski slog. Moda je prišla do te točke, da pogosto že preide mejo lepega. Osebno mi je všeč taka moda, ki žensko polepša.