Uroš Popovič

Uroš je znan predvsem kot urednik revije Salon in organizator Slovenskega frizerskega festivala. Ker se bliža oktober, ko bodo v Cankarjevem domu spet zbrani vsi, ki nekaj veljajo na slovenski frizerski sceni, smo se odločili, da vam ga predstavimo predvsem v luči organizatorja trenutno edine vrhunske slovenske frizerske prireditve, ki je v zadnjih letih pustila velik pečat na naši frizerski sceni.

Kako ste se znašli v frizerstvu glede na to, da ne izhajate iz te stroke?

Prej sem bil v turizmu. Iskal sem možnost dodatnega zaslužka in prosili so me, da bi vodil izlet v Bologno, ki ga je za frizerke skupaj z MM turistom organiziral Boko d. o. o. Tako sem spoznal Bojana, ki je kasneje ustavil revijo Salon. Povabil me je k sodelovanju. Ideja mi je bila zanimiva in prišla je ravno v času, ko sem tudi sam potreboval spremembo. Takrat je že bil na trgu Hair Fashion, tujih revij pa še ni bilo.

Kdaj pa se je začel Cankarjev dom?

Leta 2000. Tokrat bo že sedmi.

Se je od samega začetka veliko spremenil?

Toliko, da smo vsi odrasli. Takrat sem bil nov na trgu, zato sem iskal tržno nišo, s katero bi potrdil revijo. Dolgo časa sem bil brez marketinga. Ob strani mi je stal le Keune. Ker je trg majhen, je bila v reviji poleg frizerstva tudi kozmetika. Zanimivo. Skozi leta se je izkazalo, da gre vse v celotno beauty ponudbo.

Kaj se je takrat dogajalo na slovenski frizerski sceni?

Hair Fashion je nekajkrat na leto pripeljal Tony&Guya. S tem je bil zelo uspešen. On je vedno vabil tujce. Ker sem delal v turizmu na organizaciji dogodkov, to področje tudi meni ni bilo tuje. Kljub vsemu sem želel nekaj novega, zato sem se odločil, da organiziram Cankarjev dom. Opazil sem, da Slovencev nihče ne izpostavlja. Ilirija je šla v reorganizacijo in tako ni bilo več Londona po Londonu. Prej je bila praksa, da je šla ekipa Ilirije v London in potem tu vsem pokazala, kakšni so trendi. To je bil ritual in frizerke so kupovale večerne obleke za obisk. Tudi zato sem se odločil, da bo prireditev v Cankarjevem domu. Nisem pa želel kopirati Londona po Londonu. Moja formula uspeha so slovenski šov, slovenski frizerji in slovenski dobavitelji. Takoj sem povabil Stevota, s katerim sem že prej veliko sodeloval. Tudi pri Miču so me dobro sprejeli. Zanimivo, da se je ravno v času, ko sem razmišljal o pripravi Cankarjevega doma, pri meni oglasil Tomaž Turk. Med pogovorom je omenil, da bi bilo dobro, če bi slovenski frizerji skupaj kaj pripravili. Dobil sem še nekaj kontaktov ljudi, ki so si želeli nastopati. Vse skupaj smo pripravili čez poletje. Nisem vedel, če bodo podjetja sploh podprla, saj so bili takrat budgeti že povsod razporejeni.

Ni bilo težav s prostorom v tako kratkem času?

Cankarjev dom sem rezerviral že aprila in upal, da bo uspelo. Tudi če podjetja ne podprejo. Odločil sem se, da najprej naredimo, jim dokažemo in gremo naprej.

Kdo je bil v prvi garnituri nastopajočih v Cankarjevem domu?

Od dobaviteljev so bili L’Oréal, Wella, Joico in Schwarzkopf, od frizerjev pa Mič, Stevo, Mare in Duc. Poimenovali smo jih »štirje asi«. Vsak je nastopal približno eno uro. Presenetili smo sceno in v enem mesecu so bile karte razprodane. Naslednje leto so bili že pritiski vseh, ki so si želeli sodelovali. Nastal je tudi problem s prostorom in odločili smo se za Gallusovo dvorano. Generalno se je izkazalo, da je to edini projekt, ki daje slovenskim ekipam možnost, da se predstavijo na kakovostnem odru. Publika pa je pokazala, da je to ne glede na kritike tradicionalen družaben dogodek. Enkrat se je zgodilo, da je Mare z Rdečim oktobrom na odru strigel drevesa. Zadeva je bila kontroverzna in gledalci je niso razumeli. Bral je življenjepis dedka in očeta, ki sta bila oba frizerja, v ozadju pa so njegovi frizerji strigli drevesa. Presenetilo me je, da so bili vsi frizerji zgroženi, češ da je diskreditiral, se norčuje iz poklica, ki daje njim kruh. To bil ravno tretji Cankarjev dom in bilo je kot na podelitvi Oskarjev, namreč, kjer so velike pompozne stvari, se mora zgoditi tudi kakšen škandal. Sam sem vnaprej vedel za scenarij, ampak nisem pričakoval takšne reakcije. še posebej ne od frizerjev, ki imajo tudi sami drugačen pristop. Redki so razumeli.

Kakšna je vstopnica za frizerja, ki se želi predstaviti v Cankarjevem domu? Začel si s »štirimi asi«. Kako pa je zdaj? Ti povabiš ali pridejo sami do tebe?

Železnega pravila ni. Tudi okoli tega se je že precej kadilo. češ, da lahko sodeluje tisti, ki več plača. Dejstvo je, da je vse vezano na sponzorstva. Ker sem avtor, je moja pravica, da lahko izbiram, vendar je trg omejen. V osnovi imam idejo, katere ekipe bi povabil in katere ne. Navadno se začnejo priprave kmalu po koncu enega festivala. Približno 60 odstotkov tistega, kar si zamislim, je izvedljivega. Vpliva veliko dejavnikov. Letos bo že drugič, da je ravno tisti vikend tudi London. Normalno je, da bo šel kdo od povabljenih raje tja. Kdor si želi nastopati, je dobrodošel. Lahko pokliče in z veseljem ga bom sprejel, da se dogovorimo, kaj bi se dalo narediti. Dejstvo je, da ne morem slediti vsem ekipam in prihajajočim generacijam. Zaželeno je, da ima že določeno kilometrino, je že kje nastopala in ima izkušnje. Vsi, ki so bili prvič na odru v Cankarjevem domu, so ne glede na samozavest priznali, da imajo tremo. Zavedati se je treba, da je to velik projekt in te gleda veliko ljudi. Tako obiskovalcem kot tudi meni je v interesu, da se imena menjajo. Vedno se pojavi nekdo, ki si ekstremno želi nastopati. če najdemo skupno pot že v osnovi, ga z veseljem sprejmem. Pomemben dejavnik so tudi finance. Vsakega opozorimo, da je najprej želja, drugo pa finančni vložek. Vsak hoče kvaliteten nastop, imeti dobre modele, koreografijo, scenografijo, obleke, make up, video spot, glasbene podlage ... Zadnji dve leti je bilo veliko govoric, da morajo plačati velika sponzorska sredstva, tisti, s katerimi se bolje razumem, pa plačajo pol manj. Ni pomembno, da plačajo le meni kot organizatorju, ampak potegne večji del stroškov sam projekt. Sponzorska sredstva so odvisna od minutaže. Lahko torej sodeluje vsak, ki izpolnjuje določene kvalitete. Sposobnost nastopanja, retorike in ima ekipo. Nastopajoči sam vse pripravi. Mi mu omogočimo nastop, da se predstavi v Cankarjevem domu, in tehniko. Pogoj je, da je 60 odstotkov poudarka na stroki, da nekdo ne pripelje na oder le nekega pevca, saj gre vendar za strokovno prireditev.

Kaj pa seminarji in sejemska ponudba? Je bilo to tudi že od samega začetka?

Najprej so bili štirje nastopi in sejemska ponudba. število nastopov se je večalo. Zaradi potrebe po novem smo dodali še seminarje. To bo zdaj tretje leto. Lani je bil kot novost poslovni seminar.

Kaj bo letos novega?

Strokovni seminar bo imel le Mič. Za poslovni seminar se dogovarjam z isto osebo kot lani, tema bo seveda nova. Letos bodo novi na odru Beauty Hair Mihaela, Urban Team in Matrix Team. Na odru bo tudi Tasič, ki je sicer v Londonu. Z njim bo ekipa iz Slovenije. Nastopali bodo tudi Joico Team Slovenija, Stevo in Mič. Pred tremi leti smo dodali after party. Lani je bil v Casinoju. Za letos še ni dokončnih dogovorov.

So frizerji pripravljeni delati seminarje?

Dejstvo je, da je zelo malo ekip, ki so jih sposobne pripraviti. Da lahko vse pripraviš, moraš imeti akademijo ali pa tečaje. Tu sta v igri še Kristjan in Stevo. Prihajajo še ekipe, ki bodo imele verjetno interes. Seminarji so zanje še nadgradnja. V prihodnje bom imel zagotovo še koga. Vse delam korak za korakom in sem zelo previden, da se vse zastavljeno realizira. Kljub temu, da poteka prireditev le en dan, ne želim, da se dogodki po urah prekrivajo. V tujini je drugače, ker je trg večji.

Spremljal si frizerje od prvih nastopov v Cankarjevem domu. Se je kvaliteta nastopov izboljšala?

Fantje, s katerimi smo na začetku sodelovali, so bistveno napredovali. Že takrat so bili dobri. Vidi se, da so hodili v tujino, se učili, spremljali novosti in našli tudi svoje poti. Kolikor spremljam tuje frizerje, menim, da imamo zelo dobre frizerje. Veliko dajo na izobraževanja in jih tudi sami pripravljajo. Napredek je velik. Predvsem pa so izpilili kvalitete, ki so jih imeli že prej. So zrelejši. Sploh generacija, ki je zdaj stara nekje med 30 in 40 let. Dokazujejo, kar so prej obetali.

Kaj pa korak naprej? Zate in za te frizerje, ki so prišli do tega nivoja.

Na prireditev prihajajo vedno novi. Vsebinsko je seveda treba osvežiti zadeve, mogoče postaviti druge normative. Bomo videli, kaj se bo zgodilo s trgom, ker je zelo zapleten. To ni vprašanje le zame kot organizatorja, ampak generalno. Ni lahko najti nove formule. Cosmoprof pripravljajo že vrsto let. Vedno ga hvalijo, da je vsako leto na večjem prostoru, več obiskovalcev, razstavljavcev ... Oni so se odločili za širitev verige. Prisotni so v Aziji, Rusiji, v Braziliji. S tem so tudi dobivali dodatne razstavljavce v Evropi. Oni rečejo, da imajo tri nove države, mi pa tri nove frizerje. Drugo je, da so obiskovalci zadovoljni. Mi smo dodali poslovni seminar in morda bo izgledalo, da kopiramo London, vendar je to trend tudi v drugih strokah. Kako naprej, je težko vprašanje. Najprej vsebinsko popestriti vsako leto, bomo pa videli tudi, kaj bo pokazal trg. Sam želim vedno zadovoljiti publiko, da dobijo, kar plačajo, in nastopajoči, da upravičijo nastop sebi, publiki in meni. Drugo je, kaj bo v prihodnje z nastopajočimi. Koliko lahko uspejo naši frizerji v tujini? Morda ni neumno razširiti festivala na nekdanjo Jugoslavijo. Vse je odvisno tudi od njihovega vstopa v EU, da ne bo problematično zaradi podjetij in organizacije. Zelo si želim, da bi razširil projekt na to področje. Za začetek Zagreb in Beograd.

Opatija je uspešna.

Tako je. Zagreb se ni toliko prijel. Je razlika, da dela Opatijo oseba, ki ji je 150-odstotno predana. Je perfekcionist in veliko večino naredi sam.

Torej lahko naši frizerji uspejo le v nekdanji Jugoslaviji?

To je zelo nehvaležna izjava. Definitivno zaradi jezika in poznavanje mentalitete. Ni skrivnost, da so Hrvati ljubosumni na vsako stvar, ki je boljša od njihove. Sam bi se zelo težko lotil. Razmišljam o izmenjavi. Mič ima salone na Hrvaškem. Hrvaška bi bila lahko test za naše frizerje. Za drugam ven pa je možnost le, da se promovirajo skozi določenega uvoznika opreme. Morda se motim. Težko je reči. Kvalitete ne manjka.

Kaj bi predlagal frizerju, ki je polen energije, ima polen salon, dela cele dneve, ampak bi rad še nekaj več?

Odvisno, kaj je njegov življenjski cilj.

Naj dela na svojem imenu? Naredi kolekcijo in jo poskusi objaviti?

Eno je, ali hoče delati na sebi individualno ali hoče širiti posel. Lahko odpre še en salon, če pa želi delati na imidžu, je najbolje, da naredi kolekcijo, se udeležuje seminarjev, se izobražuje, dela na ekipi in jo pripravi, da bo čez leto ali dve nastopila v Cankarjevem domu. Tam se predstavi širši javnosti in postane zanimiv za dobavitelje in sponzorje. če ima želje, lahko naprej gradi na akademiji. Definitivno je prva stvar, da naredi eno dobro kolekcijo. Frizerji se morajo zavedati, da je revija Salon, tako kot tudi vaša Frizer, slovenski medij, ki je namenjen slovenskim frizerjem, ki so tudi vabljeni, da pri njej sodelujejo na tak ali drugačen način. če je kakšen regionalni dogodek, se kaj dogaja na sekcijah, zbornicah ... naj pošljejo prispevek. To je bistvena razlika od nekaterih drugih medijev, ki jih ne diskreditiram, ampak hočem le razlikovati, zakaj je smiselno imeti ali revijo Salon ali pa Frizer. Bistvo je, da skozi medij dobiš informacije, ki so pomembne za delo v Sloveniji. Za ostalo pa je treba imeti tudi druge, ker če hočeš iti v korak s časom, moraš tudi spremljati dogajanje.