Robert Masciave

Robert je po rodu Fancoz, a že leta živi v Veliki Britaniji. O frizerstvu je začel razmišljati šele po končani šoli za elektrotehniko. Kljub temu, da ni znal niti besede angleško, se je odločil, da je London pravi kraj, kjer se bo lahko kreativno izražal. Njegove avandgardne kolekcije smo vam že večkrat predstavljali na straneh Frizerja. Z Robertom smo se pogovarjali tik po nastopu v Cankarjevem domu v okviru Slovenskega frizerskega festivala.

Pravkar ste zaključili svoj nastop na Slovenskem frizerskem festivalu. Kako se počutite?
Počutim se odlično. Občinstvo je bilo zelo toplo. Vesel sem bil, da sem nastopil tu.

Ste tu prvič?
Tako je. Upam, da ne tudi zadnjič, saj si resnično želim, da bi ponovno prišel.

Ste imeli čas, da si ogledate lepote Slovenije?
Ne, žal ne. Ne morem ostali dlje, saj me v naslednjem tednu v Londonu čakajo še štirje nastopi.

V okviru Salona International?
Tako je. Veliko delam in nimam časa za počitnice. Vem, da je Slovenija zelo zanimiva, saj je mešanica veliko različnih držav.

Ste se naučili še kakšno drugo slovensko besedo kot »črna«?
Ja. Hvala.

Rojeni ste bili v Franciji. Kako to, da ste se odločili, da boste kot frizer raje delali v Veliki Britaniji, saj je Francija v frizerstvu zelo močna?
Moj okus ni konvencionalen. Tega, kar delam, ne bi mogel delati v Franciji. Želel sem se kreativno izražati. Anglija je najboljši kraj za to. Ko pride do mode, imaš ljudi, kot so John Galliano, Alexander McQueen. Velika Britanija je dobra za mladega frizerja, da se izrazi. Je prostor za sveže in ekstravagandne ideje. Frizerstva sem se naučil v Franciji, potem pa sem ugotovil, da potrebujem več.

Kako je bilo delati za Guya Kremejra?
Pri Guyu sem delal 11 let. Bil sem njegov kreativni direktor, vendar je njegov stil veliko bolj klasičen. Zame je bilo pomembno, da sem delal pri Guyu, ker sem se pri njem naučil veliko o osnovah. To znanje mi je prišlo v veliki meri prav kasneje pri mojem izražanju.

Poznamo predvsem vaše avandgardne kolekcije. Delate tudi komercialne kolekcije?
Seveda. Brez tega ne gre, vendar zelo rad delam tudi klasične pričeske. S komercialnimi izgledi je težko imeti trdo identiteto. Komercialne kolekcjie so bolj namenjene salonskemu delu in promociji mojega posla, vendar se trenutno krativno izražam predvsem z avandgardo.

Za vaš nastop je bilo potrebnih veliko podaljškov, lasulj in vse je delovalo zelo krhko. Kako je bilo s prtljago na letališču?
Pakiranje je bilo zelo zahtevno. Imeli smo ogromno prtljage. Ko smo prispeli na letališče, so bili vsi presenečeni.

Na odru mi je predvsem padel v oči rumen paž, kjer je frizura dvignjena nad glavo modela.
Želim si, da so moje pričeske na nek način tudi zabavne. Če sem uspel danes občinstvo s svojim nastopom nasmejati, je moje delo narejeno. To sem želel doseči.

Vedno nosite klobuk?
Z njim se počutim ... Preprosto všeč mi je. Rad imam klobuke.

Na odru ste povedali, da ste bili punker, imeli ste irokezo ...
Aha! Zanima vas resnica o mojih laseh? (V smehu dvigne klobuk.) Pod klobukom ni nič nenavadnega. Tudi pleše nimam.

Ste imeli čas in si ogledali nastop katerega od slovenskih frizerjev?
Ne. Videl pa sem modele, ki so prihajali ven, in vesel sem, da sem videl veliko krativnosti. Standard je zelo visok. Rad bi videl še več del slovenskih frizerjev. Tudi zunaj Slovenije.

Imate frizersko akademijo in le en frizerski salon.
Pri mojem delu gre za strast in identiteto. Zato sem osredotočen na moment. Pri salonu so na prvem mestu ljudje. Ni mi do tega, da bi imel celo verigo salonov in ustvarjal standard. To ni zame. Je dobro za posel, vendar imam sam raje le en salon, kjer lahko ljudje resnično pridejo do nas in najdejo svojo identiteto. Na naši akademiji učimo, da je 50 % delo, ostalih 50 % pa je komunikacija s stranko. Enak princip je pri kreativnosti. Kaj želimo ustvariti? Kakšen karakter? Če greš kupit kruh je čisto drugače, če greš k peku, kjer je drugačna atmosfera, tam dela oseba, ki do potankosti ve, kaj prodaja. Ali če greš v restavracijo. Prijetno je, če je malo drugačna. Prav tako, če te tam sprejme oseba, ki ima rada hrano, ki jo ponuja ... Takšen odnos imam tudi v svojem salonu in akademiji.

Vendar veliko potujete. Ne morete biti veliko časa v salonu. Kako vam uspe uskladiti obveznosti?
Res je. Veliko sem na poti, kar je sicer minus, vendar ko sem s stranko, se ji 100 % posvetim.

Imate dolgo čakalno vrsto?
Ja. Je kar dolga. K meni prihajajo od daleč. Tudi iz Irske. Zame je čas, ki ga želijo preživeti z mano, zelo pomemben. To zelo spoštujem.

Delate le za Revlon ali tudi za druge?
Trenutno delam za Revlon in sem z njim zelo zadovoljen. Revlon Style Master je fantastičen projekt. Vanj verjamem 100 %. Frizerstvu bo postavil nove standarde. Style Master ni le izdelek, ampak tudi koncept tekmovanja, ki prihaja. Gre za nov koncept. Želimo narediti tekmovanje, namen katerega ni še ena titula, ampak bo pomenila resnično spremembo za zmagovalca. Zanj bo to pomembna odskočna deska.

Delate tudi za Fashion Week v Londonu. Delate za določenega oblikovalca?
Prvič sem nastopil 1995 za določenega oblikovalca. Zdaj pa delam zelo različno. Zdaj tja pošljem katerega od svojih stilistov, saj sam ne morem biti vedno prisoten. Njim je to v veliko veselje, da so del mode in vsega dogajanja okoli nje.

Kako poteka delo na modnih revijah. Koliko so ideje vaše?
Tam je drugače. Danes sem na odru predstavljal svojo kolekcijo. Na Fashion Weeku pa kolekcije oblikovalcev, zato nam oni povedo svojo idejo oblek in kaj bi radi videli. Mi potem pripravimo pričesko, ki bi pristala takšnemu videzu. Seveda mora biti fokus na oblekah. Lasje so le odsev tega.

Omenili ste tudi, da ste najprej končali šolo za elektrotehniko.
V tistem česu so se vsi ukvarjali s tem in sem mislil, da je to tudi nekaj zame. Tri leta kasneje pa sem rekel staršema, da to ni nekaj, s čimer bi se želel ukvarjati vse življenje. Vprašala sta me, kaj pa bi počel, in ko sem omenil frizerstvo, sta bila oba seveda zelo presenečena. Nisem vedel, zakaj. Želel pa sem spremembo. Seveda sem bil naiven. Imel sem 17 let.

Priznate, da so bila dekleta tista, zaradi katerih ste se želel ukvarjati s frizerstvom.
Ja. Ljudem strižeš lase, jim spreminjaš izgled. Lahko nosiš karkoli želiš in obkrožen si z dekleti. Vse našteto rad počnem. Takrat sem se šolal na tehnični šoli in bil ves čas obkrožen s fanti. Da sem drugačen, sem ugotovil tudi, ko so se ostali fanjte pogovarjali o avtih in nogometu, mene pa to ni niti najmanj zanimalo. Želel sem se pogovarjati o oblekah in laseh.

Ste kaj razmišljal o frizerstvu še pred vpisom na elektrotehniko?
Ne. To idejo sem dobil šele po končani šoli. Zanimivo je bilo tudi, da nisem začel razmišljati v stilu, da bi bilo zanimivo, če bi bil frizer, ampak sem si preprosto rekel, da moram postati frizer.

Kaj pa bi bila vaša druga strast?
Danes jih je veliko. Moja mama je bila šivilija in rad ustvarjam tudi oblačila. Pri tem neizmerno uživam, vendar nimam veliko časa. Lotil sem se tudi grafičnega oblikovanja, s photoshopom obdelujem fotografije ... tehnologija je čudovita stvar. Tudi po karakterju sem takšen, da rad najdem rešitev. Če ne bi bil frizer, bi bil morda glasbenik, saj sem se preizkusil tudi v tem. Ukvarjam se tudi z videom, sam organiziram vse. Ne, ker bi želel imeti vse pod nadzorom. No, malo tudi zato, a vse našteto rad počnem. V glavi imam vizijo in jo tako najlažje uresničim. Svet v moji glavi je jasen in ima vse. Tudi glasbo. Jaz iz njega le vse skupaj prenesem v ta svet.

Tekst: Nina Nagode
Foto: Tadej Majhenič