Daniel Kolarič

»Ko delaš na showu za Christian Dior, se ti želje uresničijo.«

Daniel si je vedno želel delati na modnih revijah. Začel je kot frizer in se kasneje podal še v vode ličenja, kjer je danes še posebej uspešen. Je del ekipe Pat McGrath, ene največjih vizažistk v svetu mode, veliko potuje po modnih prestolnicah in kjub napornemu urniku preprosto uživa v svojem delu. Živi in dela v Londonu, kjer se po trinajstih letih počuti kot doma.

Začel si kot frizer.
Po končani frizerski šoli v Mariboru sem na Ptuju opravljal pripravništvo, ki je trajalo pol leta. Že takrat sem si želel delati kot vizažist, ampak v Sloveniji to ni bilo možno. Potem sem dobil kontakt za šolo v Münchenu. Šel sem na informativni dan, bilo mi je všeč, vpisal sem se in bil tam eno leto. To ni bila šola le za ličenje, ampak je bila tudi kozmetična.

Ti program na šoli za kozmetike pri nas ni bil všeč?
Na kozmetični je ličenja zelo malo. Tudi, če gledam nazaj, kaj sem jaz delal na tej šoli v Nemčiji, ni bil poudarek na ličenju, ampak bolj na kozmetiki in negi kože. Naučil sem se osnov, potem pa sem se moral sam učiti. Vidiš ene osnove in potem moraš sam nadgrajevati, če imaš občutek.

Kako je šla tvoja pot od Münchena naprej?
Po končani šoli sem se vrnil v Slovenijo. Kratek čas sem delal v frizerskem salonu v Mariboru. Z ličenjem je bilo težko začeti. Vsepovsod kjer si, je težko začeti, saj to še vedno velja za neke vrste luksuz. Lahko ga delaš le za kakšne prireditve, nastope, poroke, modne revije ... V Sloveniji je bilo zelo malo. Če je že bilo kaj, je delal kateri od treh priznanih vizažistov v Sloveniji. Jaz seveda nisem mogel priti zraven. Še vedno sem bil v frizerstvu in začel sem delati na Ptuju pri Sašu Fenosu. Delo pri njem je bilo zame nova šola. Sašo ima vizijo. Je perfekcionist in me je usmeril v eno smer, da je bilo vse bolj natančno. Dal mi je ostrino. Če že nekaj delaš, da narediš to najbolje kar lahko. To je bil njegov moto, ki ga še vedno upoštevam. Ne naredim nekaj, ker lahko hitro naredim in zaslužim. Želim si, da mi to delo predstavlja nekakšno strast in mi daje neko zadovoljstvo. Pri Sašu sem bil dve leti in takrat je bil Sašo povezan z Romanom Hlepom (nekdanji urednik Hair Fashiona op. a.), ki mi je ponudil, da sem ličil za šove svetovno znanih frizerjev, ki jih je pripeljal v Slovenijo. Tako sem delal za Vidal Sassoon, Toni & Guy, Patricka Camerona ... Frizerjem je bilo moje delo všeč in rekli so mi, naj jih kontaktiram, če pridem kdaj v London. Še posebej je bila navdušena ekipa Sassoona in Patrick Cameron. Vedno sem imel željo, da bi šel nekam drugam, še posebej v London.

Kako to, da si se odločil za ličenje?
Vedno mi je bila všeč moda. Želel sem si delati na modnih revijah. To sem lahko vedno le gledal v časopisih. Potem sem razmišljal, da lahko poskusim kot vizažist, če že kot frizer ne morem delati na modnih revijah. Ker so me povabli v London, sem si rekel, zakaj pa ne bi poskusil, kako izgleda vse skupaj. V London sem šel čisto sam in počasi se je vse skupaj začelo. Zdaj sem v Londonu že 13 let. Najprej sem delal kot frizer. V salonu sem delal le tri dni na teden. Ostalo pa sem poskušal delati kot vizažist. Delal sem vsakega malo. Vse skupaj se je odvijalo zelo počasi. Nekaj časa je trajalo, da sem spoznal ljudi, si nabral izkušnje.

Zasledila sem, da si asistent Pat McGrath.

Pat McGrath je največja vizažistka na svetu, kar se tiče mode. Z njo delam zdaj že tri leta. Zelo težko je bilo priti zraven, saj je to res najvišje, kar se da na tem področju. Na tisoče ljudi si želi delati z njo. Najprej moraš imeti srečo, da sploh prideš do nje in postaneš del skupine njenih vizažistov. Teh je približno 20. Za večje modne revije, kjer je modelov več, vzame še koga dodatnega. Tako sem jaz začel. Najprej sem delal le nekaj revij, kjer sem bil eden od dodatnih vizažistov za delo na več modelih. Potem so me začeli najemati za vedno več šovov in sčasoma sem postal del njene stalne ekipe.

Še kdaj primeš za frizerske škarje?
Še vedno strižem. Frizerstvo mi je všeč in prav tako tudi ličenje. Ne vem, če bom kdaj nehal s frizerstvom. Pri ličenju mi gre trenutno zelo dobro. Friziranje mi je za dušo. Še vedno imam stranke in jih delam bolj privatno. So stranke, ki jih imam že leta in leta. Doma imam narejen mali studio, kjer je delo zelo osebno. Stranki se stoodstotno posvetim, ni nobenih asistentov. Tudi prostor je malo bolj poseben, da ni le salon, kjer poteka delo kot po tekočem traku.

Zdaj kaj drugače gledaš na frizerstvo?
Niti ne. Še vedno delam ličenje za Vidal Sassoon. Za vse njihove reklame, snemanja, dvd, šove ... Vse kar vidiš vizualnega od Vidala Sassoona, sem delal jaz. Veliko delam za njih in potem vidim tudi smernice, kaj oni delajo. Tako sem ves čas na tekočem, kaj se dogaja v frizerstvu. Kam gredo nove smernice, tehnike ... Všeč mi je, da delam veliko različnih stvari. Dogaja se mi, da potem delam preveč. Ko so modne revije in potujem po svetu, včasih delam cel dan skupaj tudi šest ali sedem tednov. Je zelo naporno, ampak tako se sam odločiš.

Veliko si na poti. Te morda vleče še kam drugam? Morda New York?

Tu sem zdaj zelo ustaljen. Imam svoje stanovanje. London mi je všeč, tu se dobro počutim in mi je dom. Poznam mesto, všeč mi je tukajšnji način življenja. Če pa bi šel v kakšno drugo mesto, bi bil to New York. Sicer pa že zdaj veliko potujem in ni mi dolgčas.

Si želiš, da bi imel še kakšen talent?
Zanima me tudi notranji design, arhitektura. Všeč so mi stvari, ki so zelo vizualne. Kar je povezano z lepoto in designom. Všeč mi je tudi vrtnarjenje. Sprošča me.

Misliš, da bo prišel še kakšen preskok, da te bo čez 5 ali 10 let odneslo v kakšno novo smer? Morda notranji design?
Ne vem. Mislim, da še ne tako hitro. To, kar delam zdaj, mi je dovolj. Ni mi dolgčas. Še vedno me zanima in odkrivam nekaj novega. Kakšnih 20 let bom še zagotovo v tem. Upam da. Všeč mi je vse, kar je povezano z modo. Inspirira me. Počutim se zelo živega.

Kakšna je tvoja popolna stranka? Pri frizerstvu ali ličenju.
Ne vem, če popolna stranka sploh obstaja. Všeč mi je, da mi daje stranka izziv. Vedno si želim, da gre stranka od mene zadovoljna. Lahko je to nekaj čisto enostavnega ali pa ekstremnega. Rad poslušam strankine želje. Ona izrazi svoje želje in jaz povem mnenje, kaj bi bilo boljše. Na nek način je vsaka stranka moja najljubša stranka.

V vrhunskem frizerstvu prevladujejo moški. Kako je pri ličenju?
V ličenju je veliko več žensk. Nikakor ne mislim, da ne bi bile talentirane, ampak ženske se ne odločijo toliko za kariero. Če hočeš imeti kariero, kot jo imam jaz, ne moreš imeti družine. Zelo težko usklajuješ. Delo te izčrpa in na nek način si poročen z delom. Enostavno ni dovolj časa. Veliko je potovanj in nisi ustaljen. Mislim, da je to razlog, da ni toliko žensk.

Na kaj si v svoji karieri najbolj ponosen?
Morda na pogum, da sem se odločil, da grem v tujino. Takrat sem bil odločen in z jasno vizijo, kaj bi rad počel v življenju. Vedel sem, da se mi bo trdno delo nekoč obrestovalo. Ni bilo nobenega dogodka, ki bi ga posebej izpostavil. V bistvu jih je bilo veliko, če potegnem črto in pogledam nazaj, kje sem začel in kako daleč sem prišel. Prihajam iz vasi na Štajerskem. Tam ni bilo nobene možnosti. Nisem imel nikogar, ki bi delal v modi in bi mi lahko svetoval. Tisti, ki živijo v mestih, še posebej v velikih mestih, imajo veliko več možnosti. Kljub temu, če imaš željo in cilj, lahko še vedno uspeš. Najprej mora biti želja in seveda tudi talent. Vsega skupaj malo, tudi malo sreče.

Kateri ljudje so najbolj vplivali na tvojo kariero?
V frizerstvu vsekakor Sašo Fenos. On mi je pokazal pot, kaj je pomembno. Ne le znaje in da narediš čim več strank, ampak da pri tem zadovoljiš stranko in tudi sebe. V ličenju pa prav gotovo Pat McGrath. Ona je vizionarka, in ko pogledaš, kako dela ona, je to čisto nekaj posebnega. Ko delaš na showu za Christian Dior, se ti želje uresničijo. To je resnično dogodek, ki ga nikoli ne pozabiš.

So se ti takrat tresle roke (smeh)?
(Smeh) Ja, so se mi na začetku. Čez to moraš it. Zato tudi ne more vsak delati tega. Prisotnega je zelo veliko pritiska in adrenalina. Vse mora biti narejeno zelo hitro in seveda lepo. Pri ličenju je veliko ljudi, ki pride in odide, ker ne zdržijo tempa. Od tebe hočejo vedno več in vedno moraš biti inovativen, prihajati z novimi idejami ...

Razmišljaš, da bi prišel kdaj nazaj v Slovenijo in poskusil tu?
Mislim, da je v Sloveniji še vedno premalo tovrstnih prireditev. Tudi ni takšnega nivoja, kot je v Londonu. Ni dovolj dela, da bi lahko preživel. Na žalost ne vidim, da se bo kaj drastično spremenilo. Domov pridem le na počitnice. Všeč mi je, ker je veliko slovenskih frizerjev uspešnih tudi v tujini. Prav tako oblikovalcev. Kar nekaj nas je v tujini. Mare Filipič je zelo uspešen. Srečujeva se v zakulisju modnih revij. Slovenija je glede modnega trga premajhna. Če hočeš delati nekaj vrhunskega, ne moreš biti v Sloveniji. Delam na tem, da bom nekega dne jaz, kot je danes Pat McGrath. Zato se moram toliko bolj truditi. Da imam svoja snemanja, da tudi sam ustvarjam.

Kaj je zate uspeh?
Uspeh je, da delaš nekaj, kar te zadovoljuje. Da uživaš v tem, kar delaš. Da lahko najdeš ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. In pri tem uživaš v stvareh, ki so okoli tebe.

Prostega časa imaš, kot si omenil, bolj malo, a vseeno. Kaj počneš, ko imaš prost dan, teden?
Najprej se dobro naspim. Dobim se s prijatelji v Londonu, gremo na kosilo, rad grem v gledališče, muzeje ... V Londonu se vedno kaj dogaja. Delam kaj za dušo. Da se umirim. Za prost teden pa v Slovenijo, Španijo, kam na morje. Prostih dni ni veliko. Če imaš kariero in si sam svoj šef, moraš delati, če želiš uspeti.

Tekst: Nina Nagode

Foto: osebni arhiv Daniel Kolarič