Nešana Arnaut

Pogovarjali smo se z zmagovalko oddaje Zlati rez, prvega frizerskega resničnostnega šova pri nas. V zmago je verjela, vendar se je zavedala, da vse niti niso le v njenih rokah. Želi si, da bi v prihodnje oddaja še kdaj potekala in bi se tudi sama preizkusila v vlogi žirantke.

Kako, da si se prijavila na šov?

Na Frizerskem festivalu leta 2016 je Sanja Karasman na odru povedala, da se bo odvijal šov in naj se prijavimo. S frizerkama, ki sta sedeli poleg, smo se šalile, da bomo vse poskusile. Na koncu nisem ostala samo pri ideji. Imela sem občutek, da lahko zgrabim priložnost in jo speljem do konca. Niti se nisem ozirala, če je bila odločitev napačna.

Kako je bilo na avdiciji?

Bila sem zelo zadovoljna s prikazanim delom. Malo je bilo krize, ker sem izpolnila prijavo zadnji dan. V roku petih dni sem morala dobiti idejo, najti model in narediti nekaj drugačnega. Dobila sem idejo, ki je nisem videla še nikjer, in verjela vanjo. Tako sem šla z modelom na avdicijo in ponosno pokazala kreacijo pred žirijo, kjer sem se počutila kot otrok, ki staršem navdušen pokaže sliko, ki jo je ustvaril.

Si prišla na avdicijo z že urejenim modelom ali si morala pred žirijo delati?

Na voljo si imel dve uri in lahko si naredil kar koli si želel, da jih impresioniraš. Seveda so nas spremljali med delom in tudi snemali. Avdicijskega dela je bilo v oddaji prikazanega malo, kar se mi zdi škoda.

Kakšna je bila ta frizura? Kaj si ustvarila na avdiciji?

Želela sem narediti nekaj drugačnega, posebnega in vključiti spenjanje, kar me veseli. Dodala sem šivanje in gumbe. Boris je komentiral, da je zelo avantgard.

Kako je bilo s tremo pred kamerami?

S tremo pred kamerami niti ni bilo problemov. Kamere me niso toliko motile. Težje je bilo pravilno reagirati pred vsemi prisotnimi, kjer je vsa pozornost usmerjena vate, predstaviti model, vsi gledajo in pričakujejo, da boš kaj povedal, ti pa upaš, da ne zablokiraš.

Je sam šov potekal, kot si pričakovala?

Vnaprej nisem nič pričakovala, ker se tudi nič ni vedelo, kakšne izzive bomo imeli in kako bo potekalo snemanje. Ampak jaz sem se doma vseeno kar »vojaško« pripravila.

Kako to zgleda?

Par mesecev sem si ogledovala frizerske oddaje v tujini, tutoriale s frizurami itd. Zaupala sem v svoje dosedanje poklicne in življenjske izkušnje. Vedela sem, da bo zahtevno in naporno. Dnevno sem se pripravljala tako, da sem zjutraj in zvečer naredila khatu pranam vaje. To so jogijske vaje za uravnovešanje uma in telesa. Dala sem tudi dobre pozitivne namere, da se dan izide, kot si želim. Ves čas na poti do snemanja sem poslušala pesem Keep on rising, ki jo izvaja Ian Carey. Potem sem na samih snemanjih dala vse od sebe in očitno je delovalo. 

Kot gostujoča žirantka sem bila v eni od oddaj tudi sama in spomnim se, da si mi rekla, da greš po snemanju še v salon. Si imela tak ritem ves čas snemanja ali je bila takrat izjema?

V salonu sem imela zaposleno, ki je drugi teden snemanja šova zbolela. Sem takšna, da nerada spustim stvari iz rok. Preklicala sem vse, ki so bili naročeni, jim razložila situacijo, da jih lahko uredim, ko končam snemanje. Prerazporedila sem urnik in uredila, kolikor sem lahko. Rešujem svet (smeh).

Torej si imela zadnje dni poleg snemanja oddaje vsak dan še delo v salonu?

Morali smo si vzeti dva tedna prosto, kolikor so nam povedali, da bo trajalo snemanje. Če bi prej izpadla, bi si privoščila dopust. Na koncu sem bila dvojno zaposlena s snemanji in delom v salonu. Sem kar žilava.

So te pokazali, kot si oziroma se vidiš sama?

Vsi so rekli, da sem takšna, kot sem tudi v resnici. Mogoče bi lahko bila bolj živahna kot v salonu. Zaradi kamer nisem bila drugačna, kot sem sicer. Ostajam, kar sem in takšna sem bila tudi prikazana.

Kako se je zdaj gledati na TV?

Gledam se in je zelo zanimivo. Seveda se analiziram (smeh).

Kakšna so bila tvoja pričakovanja ob prijavi?

Da bom sprejeta, dober rezultat in ena izkušnja v življenju več. Osebnostni test, spoznavanje novih ljudi, ocena mojih sposobnosti s strani strokovnjakov frizerstva, prepoznavnost, preostale tri nagrade, predstavitev poklica.

Videti je bilo, da ste se s sotekmovalci dobro razumeli. So bila kljub temu kakšna trenja?

Moram priznati, da sem ob prijavi mislila, da bodo trenja in sem se pripravila na egotripe glede na ostale resničnostne šove, ampak sem bila kasneje pozitivno presenečena, da smo se odzivali profesionalno. Tudi v ozadju ni bilo trenj. Smo si izmenjavali mnenja. Raje smo bili tiho in si mislili svoje, kot da bi zanetili kar koli. Malo smo tudi vedeli, da je to del igre.

Si katere sotekmovalce poznala že od prej?

S Suzano sva bili včasih sodelavki. Leo sem spoznala tik pred oddajo na seminarju. Ostalih ne.

Kdo od sodnikov je bil najbolj strog oziroma si se najbolj bala njegovega komentarja?

Pravzaprav nobenega. Pozitivne komentarje sem z veseljem sprejela. Kot dobronamerne sem sprejela tudi negativne kritike v smislu, da se izboljšam. Tiste, ki so se mi zdeli povedani po nepotrebnem, sem »vrgla čez ramo«.

Kateri izziv oziroma naloga se ti je zdela najtežja?

Tisto, kar sem si predstavljala, da mi bo najtežje, je bilo, da bom morala v zelo kratkem času dobiti idejo pri storitvi, ki je ne delam pogosto, in jo tudi tehnično dobro izvesti. Na koncu se mi je super izšlo, ker sem imela svobodo in kreativnost in v tem sem zmagala. To me je presenetilo. Kaj se mi je zdelo najtežje? Ker sem natančna, si raje vzamem minuto več časa, da speljem stvari, kot je treba, zato je bila najtežja časovna omejitev.

V predzadnji oddaji so se vam v vlogi asistentov pridružili nekdanji sotekmovalci. Kako je bilo sodelovati z nekdanjimi tekmeci?

Super. Pri izboru sem bila zelo taktična. Potrebovala sem nekoga, ki je hiter, in nekoga, ki je dober v barvanju. Na začetku smo se fino dogovorile, upoštevala sem njihove ideje. Malo sem bila tudi zmedena, če bom lahko vse realizirala. Bila sem zadovoljna z izbranim.

Si na začetku mislila, da bi lahko zmagala?

Če ne bom izpadla preveč samozavestno, moram priznati, da sem imela vizijo, kje bi lahko pristala. Seveda je vse odvisno od zunanjih situacij, ki pridejo, in kam te postavijo.

Kdaj si začutila, da imaš res dobre možnosti, da je lahko zmaga tvoja?

Prvi dve oddaji sem bila zelo v krču. Spremljala sem dogajanje na snemanju. Ko sem v drugi oddaji, kjer smo imeli kratko žensko striženje, zmagala, sem dobila potrditev, da sem sprejeta in lahko pokažem nekaj več.

Snemanje je potekalo v začetku poletja in takrat je bila tvoja zmaga še skrivnost. Kako si jo doživljala?

Sprva veselje, ponos in zadovoljstvo. Takoj zatem pa to ugasne. Tak uspeh je težko skrivati. Še posebej, če si vesel. Da nosiš masko, sploh pa tako dolgo, je tudi težko. Ljudje te neprestano sprašujejo, ali si zmagala ali nisi. Saj so bili vsi njihovi komentarji pozitivni, a zame je bilo vseeno težko, ker sem morala imeti »zaščitno steklo«, se delaš nedotakljivega. Ne moreš deliti trenutka s tistimi, ki niso bili udeleženci šova.

Kako pa zmago doživljaš zdaj, ko je javno?

Uh. Olajšanje s te strani, da lahko veselo novico delim z vsemi. Neskončno hvaležna sem vsem za zaupanje, spodbudo, podporo, pomoč, pozitivno energijo. Kaj vse sledi pa mogoče v naslednjem intervjuju. Zdaj pa novim izzivom naproti.

Si septembra, ko se je začela oddaja, začela opažati kakšne spremembe? So prihajali v salon novi obrazi?

Kar se tiče novih obrazov v salonu, moram reči, da jih še ni. Je pa toliko več opažanj na Facebooku. Sicer imam že zdaj dela čez glavo. Vprašanje, kako bodo prišli novi na vrsto. Moje stalne stranke so v skrbeh za svoj termin, hkrati pa ponosne, da sem njihova frizerka.

Si imela po zaključku snemanja finalne oddaje še kaj časa za počitek ali si takoj šla s polno paro naprej?

Ne, je bila kar takoj akcija. Sem šla potem avgusta prvič po osmih letih, odkar imam svoj salon, za dva tedna skupaj na dopust.

Te zunaj ljudje kaj prepoznavajo?

Kakšne večje prepoznavnost še ni. Je pa potrditev strank, ki k meni hodijo, da gledajo in so navdušene. Zgodilo se je, da sem bila v družbi Marka na Frizerskem festivalu, ko je ena frizerka pristopila in rekla »Živjo! Super sta! Adijo!« (smeh) Zanimivo je tudi, ko vidiš, da ljudje okoli šepetajo in veš, da te prepoznajo in govorijo, da si ti tisti iz oddaje. Zanimivo.

Kako boš zdaj izkoristila zmago? Kakšni so tvoji načrti za naprej?

Poskušala bom predstaviti frizerski poklic. Kjerkoli. Da striženje ni isto kot lupljenje krompirja. To je bil tudi eden od namenov, zakaj sem se prijavila v šov. Da ga postavim na mesto, ki si ga zasluži. Imam veliko idej. Rada bi povabila sotekmovalce pri raznih sodelovanjih. Ideje se nam porajajo in upam, da jih čim več tudi realiziramo. Da si nabiram znanje, poznanstva in izkušnje na področju modne scene, kot so snemanja, slikanja, modne revije, delo na odrih. Zanima me tudi poučevanje frizerjev, razvoj našega poklica. Mogoče nadaljevanje misije Zlati rez.

Torej se s sotekmovalci še vedno družite?

Ja, dobro smo se razumeli in se družimo, srečujemo. Ko si z nekom deliš določeno izkušnjo, se povežeš. Z nekaterimi bolj, drugimi manj. Običajno se zasebno ne družim s frizerji. Tu smo se imeli fino. Če bi bivali skupaj, bi bilo najbrž drugače. Jaz sem imela fokus in opravljala svojo nalogo. Nisem konfliktna oseba. Raje se umaknem in si mislim svoje, kot pa da netim spore. Poslovno sem tudi ponudila Aljažu, da se mi pridruži v salonu.

Del nagrade je tudi salon za eno leto. Kaj se bo potem zgodilo s tvojim salonom?

Nagrada za prevzem salona je sicer super, ampak sem bila bolj vesela tistih ostalih treh nagrad, ker salon že imam. S Subrino smo se pogodili, da ostanem tu in poskušamo najti kakšno drugačno sodelovanje. Mislim, da nas je bilo deset tekmovalcev, ki smo že imeli svoj salon, v katerega smo veliko vložili. Odločitev je bila kar na tehtnici. Težka, ampak sem zavrnila, ker je Ljubljana še vedno dovolj blizu. Še vedno lahko rastem in sodelujem s Subrino na kakršen koli način. Jedro vsega dogajanja je tu, v mojem salonu na Vrhniki.

Foto: Klemen Razinger in osebni arhiv