VIDAL SASSOON

(17. 1. 1928-9. 5. 2012)

9. maja 2012 je po dolgi bolezni na svojem domu v Los Angelesu umrl legendarni frizerski mojster Vidal Sassoon, ki je korenito spremeil frizerski svet. Star je bil 84 let. Lani, ko so začeli predvajati dokumentarec o njegovem življenju, Vidal Sassoon: The Movie, je v javnost prišla tudi žalostna novica, da se vitalni Vidal bojuje z levkemijo.

Vidal prihaja iz revne judovske družine iz vzhodnega dela Londona. Oče je družino zapustil, ko je imel Vidal komaj tri leta. Njegova mati njega in mlajšega brata Ivorja ni mogla preživljati, zato ju je poslala v judovsko sirotišnico. Vidal je bil takrat star pet let in mamo je videval le enkrat na mesec. V sirotišnici je bil sedem let.

Da je postal frizer, gre zasluga predvsem njegovi mami, ki je sledila intuiciji, da bo nekoč uspešen frizer. Tako je štirinajstletnega Vidala peljala k lokalnemu frizerju Adolfu Cohenu. Ta ga je brezplačno vzel pod svoje okrilje, ko je videl, da je fant zelo uglajen. Učitelj je bil zelo discipliniran in je od svojega vajenca zahteval, da prihaja v salon vedno urejen. Kljub temu, da je bil takrat London sredi druge svetovne vojne in je Vidal preživel noč v zaklonišču, je našel način, da je prihajal na delo s čistimi čevlji in urejenimi nohti.

Med vojno se je Vidal pridružil podtalni angleški organizaciji za pomoč prebeglim Judom, kasneje pa še Izraelcem v vojni za neodvisnost. Ko se je leta 1948 iz Palestine vrnil domov, si je našel delo pri slavnemu Raymondu Bessonu, za katerega je kasneje povedal, da brez njega ne bi nikoli dosegel tega, kar je, saj ga je prav on naučil, kako pravilno striči.

Svoj prvi salon je odprl leta 1954 na New Bond Streetu v Londonu. Že takrat je bil odločen, da si bo prizadeval za spremembe v frizerstvu. »Dal sem si pet let. Če mi v tem času ne bi uspelo nekaj spremeniti, bi pustil frizerstvo.« Kasneje se je spominjal tistih časov: »Hotel sem odstraniti vse, kar je odvečnega, in se osredotočiti le na osnovne oblike in načine striženja.« Izpopolnjeval je svoj slog in v začetku 60. let se je zgodila revolucija. Njegove pričeske so bile preproste in naravne, zato jih je bilo tudi preprosto vzdrževati. V striženje je vpeljal geometrijske linije, ki so bile prilagojene oblikam obrazov. Vpeljal je filozofijo »wash and wear« (operi in nosi). S tem je ženske osvobodil grobih navijalcev, trajnega kodranja in pogostega obiskovanja frizerskih salonov, kar je imelo v tistem času še poseben pomen, saj je bilo v razvetu tudi gibanje za pravice žensk. Dobival je pisma drugih frizerjev, da prihajajo k njim stranke tudi trikrat na teden, da jih počešejo, Sassoon pa jim uničuje posel, saj z novim načinom striženja več kot zadostuje, če pridejo v salon le enkrat na mesec. Prej so bili saloni rezervirani za elito, saj si vsi niso mogli privoščiti. Zdaj so postali odprti za vse.

Pomembno prelomnico v karieri Vidala Sassoona predstavlja modna oblikovalka Mary Quant. Na Britanskem tednu mode je predstavljala svojo kolekcijo in Vidal je uredil pričeske njenih modelov. Asimetrični paž je bil za tiste čase revolucionaren. Začelo se je obdobje geometrijskih linij. Sassoonov paž je leta 1963 polepšal tudi filmsko zvezdnico Nancy Kwan (slika, ki je nastala po striženju, krasi tudi tokratno naslovnico Frizerja). Paž, ki ji ga je naredil, ostaja aktualen tudi še danes. Med pomembnimi mejniki je tudi njegova pričeska »five point cut« manekenke Grace Goddington (danes kreativna direktorica ameriške izdaje Vogue). Leta 1968 so mu plačali 5.000 ameriških dolarjev (za takratne čase daleč najdražje striženje), da pride v Hollywood, kjer je pred gručo novinarjev, kamer in fotografov na kratko postrigel Mio Farrow za vlogo v kultnem filmu Romana Polanskega Rosemaryjin otrok (Rosemary’s Baby).

Arhitektura ga je vedno navduševala in mu predstavljala neizčrpen vir navdiha za pričeske. Kljub veliki želji ni nikoli postal arhitekt, saj so ga lasje preveč fascinirali. Vsekakor je postal arhitekt pričesk.

Vidal se je zavedal, da je za uspeh potrebna tudi ekipa najboljših. Če naštejemo le nekaj Vidalovcev: Roger Thompson (kreativni direktor), Christopher Brooker (Vidalova desna roka), Paul Mitchell (ustanovitelj podjetja Paul Mitchell, umrl leta 1989), Simon Ellis (sedanji kreativni direktor Schwarzkopf Professional), Tim Hartley in Annie Humphreys (Sassoonova kreativna direktorja v osemdesetih in devetdesetih), Joshua Galvin (svetovno priznani trener, pokojni od 2011), Tony Rizzo (ustanovitelj Sanrizz in Alternative Hair Show), Trevor Sorbie (štirikratni britanski frizer leta) in Mark Hayes (zdajšnji kreativni direktor Sassoona). V Los Angeles se je preselil v 70. letih in tam ostal vse do svoje smrti. V 80. letih je svoje podjetje, ki je tedaj slovelo tudi po izdelkih za nego las, prodal. Danes je njegov lastnik Procter & Gamble. Pred nekaj leti je prodal tudi verigo frizerskih salonov (teh je danes po vsem svetu 31) in javno izjavil, da ga z njimi veže le še ime in nič drugega.

V 80. letih se je začel bolj kot frizerstvu posvečati filantropiji. Bil je aktiven na podoročju boja proti antisemitizmu. Ustanavljati je zažel frizerske akademije (danes jih je skupaj 14), na katerih je spodbujal mlade frizerje, da razmišljajo drugače. Za svoje delo je leta 2009 od Kraljice Elizabete II. prejel viteški red. Napisal je tudi tri knjige; avtobiografijo Sorry I Kept You Waiting, Madam (Oprostite, da sem vas pustil čakati, gospa; 1968), skupaj z drugo ženo A Year of Beauty and Health (Leto lepote in zdravja; 1979) in Cutting Hair the Vidal Sassoon Way (Vidal Sassoon način striženja; 1984).

Zasebno je veljal za predanega družinskega človeka. Iz zakona z drugo ženo Beverly Adams ima štiri otroke: že pokojno Catyo, Eden, Elana in posvojenega Davida. Kasneje se je poročil še dvakrat, zadnjič leta 1992 z Ronnie, ki mu je skupaj z otroki in vnuki stala ob strani do zadnjega diha.

Nina Nagode