Trikrat v Londonu

Moja izkušnja s programom Mobilnost je zelo zapletena in zanimiva. Ne morem reči, da je bila v celoti odlična, niti ne morem reči, da je bila grozna. Definitivno pa je bila zelo poučna, in sicer ne samo na strokovnem področju, ampak tudi kot šola za življenje. Na mednarodno izmenjavo sem se odpravila trikrat, vsakič sem letela proti severnemu otočju Velike Britanije, bolj natančno proti glavnemu mestu Londonu. Prvič sem odšla na mobilnost na začetku drugega letnika Srednje frizerske šole Ljubljana, ko sem bila stara 16 let, in sicer le za 2 tedna, leto kasneje za 4 tedne in tretjič po zaključku izobraževanja za 8 mesecev.

Da je vsak začetek težak, velja tudi za moje prvo bivanje v Veliki Britaniji. Imela sem velika pričakovanja, nato pa sem ugotovila, da je potrebnega veliko prilagajanja, da je potrebno premostiti kulturne in jezikovne razlike, da je način dela v njihovih salonih drugačen kot v Sloveniji, vendar je to ravno tisto, zaradi česar sem si želela v tujino. Videti in spoznati druge kulture, druge načine dela, druge tehnike in pristope … in čeprav prvič nisem delala s strankami v salonu toliko, kot sem pričakovala, je bila izmenjava v celoti zelo pozitivna izkušnja.

Zadnje dni bivanja v Londonu smo namenili ogledu mesta in njegovih znamenitosti ter izpolnili sanje vsakega zagnanega mladega frizerja, obiskali smo frizerski sejem Salon International, ki me je popolnoma navdušil. Videla sem ogromno novih stvari, spoznala mnogo svetovno znanih frizerjev, si ogledala odlične live šove, kar mi je odprlo čisto nov pogled na frizersko industrijo. V sklopu Salon International smo si ogledali live šov artistične ekipe salona Trevor Sorbie, dan zatem smo si ogledali enega od salonov Trevor Sorbie in spoznali tudi lastnika salonov osebno. V tistem trenutku sem vedela, da če grem še kdaj na mobilnost, se želim vrniti v to državo, saj je pravi raj za frizerje.

Leto kasneje sem si drugič prislužila in izborila mesto na mobilnosti v Londonu. Tokrat je bila izkušnja popolnoma drugačna, saj smo poleg ponovnega obiska sejma Salon International in še več odličnih frizerskih šovov dobili delo v priznanem salonu Trevor Sorbie in za en mesec izkusili njihov način dela in treninga asistentov. Treningi so bili zanimivi, poučni in naporni, dodaten izziv je bil, da smo si morali sami poiskati modele za določeno vrsto striženja, feniranja ali barvanja, kar pomeni, da so nas poslali na ulice spraševat mimoidoče ljudi, če bi se želeli priti frizirati in biti naš model. Ker je salon Trevor Sorbie med prestižnejšimi saloni, so tudi njihovi standardi kakovosti višji, tako sem ugotovila, da je moje do tedaj pridobljeno znanje, čeprav na šoli odlično ocenjeno, za ta standard precej prenizko. To pa me je spodbudilo, da sem se še bolj potrudila, res imela modele na vsakem treningu in odnesla kar se je le dalo znanja v teh kratkih štirih tednih.

Ta, drugi obisk Londona mi je dal vedeti, da če želim biti odlična frizerka, očitno samo znanje, ki ga pridobivam v šoli, ni dovolj. Tako sem si poiskala prakso v salonu, ki velja za enega boljših v Sloveniji, poleg tega sem še več vadila doma, saj sem si zadala cilj, da se po zaključku šolanja vrnem v London in nadaljujem s treningi pri Trevorju Sorbieu.

Tako je nastopil moj tretji in najdaljši podvig v Londonu, na katerega sem se odpravila takoj po dopolnjenem osemnajstem letu. Tudi tega mi je omogočila SFŠLJ v sodelovanju s programom Erasmus+. Tokrat sem bila na otoku kar 8 dolgih mesecev. V tem času sem ogromno zrasla, in sicer ne samo na strokovnem področju ampak tudi kot oseba. Bilo je prvič, da sem se čisto sama podala na Mobilnost, do takrat smo bili vedno skupina vsaj štirih dijakov, ki smo si bili v pomoč in oporo. Tudi dijakinja SFŠLJ nisem bila več, tako sem pri organizaciji mobilnosti imela manj pomoči. Sama sem si npr. morala poiskati prebivališče, sama sem tudi morala plačevati najemnino in račune. Ker sem ves denar, namenjen za mobilnost, prejela v enkratnem znesku, sem si ga morala pametno porazdeliti, da ne bi celega porabila v prvih parih mesecih in nato ostala brez. Prvič sem popolnoma sama skrbela zase, kar je pomenilo, da sem sama kupovala hrano, si kuhala, prala in pospravljala. Vse to sem počela že prej, vendar je lažje, ko greš s starši v trgovino, saj oni vedo, kaj vse potrebujemo, in se s tem nikoli nisem obremenjevala. Poleg vseh teh novih zadolžitev sem se morala navaditi na skoraj čisto novo okolje in kulturo. Na srečo sem vsaj delala v istem salonu kot prejšnjič, zato sem večino osebja že poznala, kar pa ni pomenilo, da je bilo delo kaj lažje. Treninge sem imela enkrat na teden in vsakič sem morala iskati modele za točno določeno frizuro. Ker sem bila tam dlje časa, sem sledila enakemu načrtu kot ostali asistenti, kar je pomenilo, da dokler moja storitev ni 100-% dosegala njihovega standarda, nisem napredovala in nisem začela z učenjem druge. Najprej sem začela s feniranjem, naučila sem se sedem različnih tehnik feniranja, katere sem kasneje tudi vsakodnevno uporabljala v salonu. Nato sem nadaljevala z osnovami barvanja (barvanje izrastka in pramena) in po tem sem prešla na striženje. Nekatera striženja sem naredila zelo hitro, druga pa so bila popolno nasprotje tehnike, ki sem jo prej uporabljala in sem zato potrebovala malo več časa, da sem jo res dobro osvojila. Pri treningih sem na splošno kar hitro napredovala in ker sem se izkazala pri pletenju kitk in ustvarjanju večernih pričesk, sem velikokrat imela priložnost sodelovati na dogodkih, kot so London Fashion Week in različni photoshootingi z večjimi blagovnimi znamkami, kot so npr. Bordelle. Poleg tega sem v salonu spoznala kar nekaj znanih oseb, kar mi bo za vedno ostalo v lepem spominu.

Moje tehnično frizersko znanje je v času mojega dela v Londonu zelo napredovalo. Izboljšala in nadgradila sem se tako v feniranju kot tudi pri striženju in barvanju. Spoznala sem, da sem lahko kreativna in izvirna, ko znam idejo uresničiti v praksi. Imela sem priložnost delati z najboljšimi frizerji v frizerski industriji, slavnimi osebami, priznanimi blagovnimi znamkami in znanimi oblikovalci. Za nekoga, ki želi nadgraditi svoje znanje, so v Londonu res izjemne priložnosti, ki jih je vredno izkusiti.

Namesto zaključka: Če bi svojo poklicno pot začenjala danes, bi se odločila enako.

Kaja Tomažič

Foto: osebni arhiv