Simone Blasimme

»Moj največji izziv je spreminjanje navad frizerjev.« 

Simone je globalni vodja izobraževanja blagovne znamke Paul Mitchell za Evropo. Pred kratkim smo ga srečali na Paul Mitchell šoli v Ljubljani, kjer je predaval na seminarju o barvanju las. Udeležence je navdušil z bogatim tehničnim znanjem, saj je v preteklosti tesno sodeloval s kemiki, ki ustvarjajo barve za lase. Prihaja iz Rima, kjer ima tudi svoj frizerski salon.

Kako je potekala vaša frizerska pot? Tudi vaš oče je bil frizer.

Tako je. Prihajam iz frizerske družine. Začel sem delati, ko sem bil star 14 let. Vmes sem še študiral pravo, a študija nisem zaključil, saj sem ugotovil, da to ni zame. Vesel sem, da sem srečal človeka, ki je bil na koncu moj mentor in me je naučil, kako se naredi barvo. Nisem delal le v salonu, ampak tudi v podjetju, ki izdeluje barve. Leta 1997 ali 1998, ko v Italiji še ni bilo distributerja za Paul Mitchell, sem od nekoga dobil njihov The Detangler, nad katerim sem bil navdušen. Ko se je čez nekaj let začela v Italiji distribucija za Paul Mitchell, sem se z veseljem pridružil ekipi. Sicer pa imam salon v Rimu.

Še delate v svojem salonu?

Ne, saj sem konstantno na poti. Če nisem, me gotovo najdete v salonu. Kljub vsemu bi ga še vedno rad obdržal, saj sem rad v stiku z realnostjo, kakšne so stranke in česa si želijo.

Kako velik je vaš salon?

Salon je kar velik. Meri 220 m2 in imam 40 zaposlenih. Seveda imam zdaj nekoga, ki salon vodi v času moje odsotnosti. Glavni stilisti so plačani glede na promet. Tako niti ne potrebujejo mene, da bi jih spodbujal.

Na seminarju ste me navdušili s tehničnim znanjem o barvah. Imate zelo veliko znanja s področja kemije.

Že ko sem začel delati z barvami, sem si želel razumeti, kako delujejo, kako jih naredijo, kako pride do drastične spremembe, če npr. še nekaj dodam. Preden sem se pridružil John Paul Mitchell Systems sem nekaj let delal v nekem podjetju, ki ima lastno proizvodnjo barv. Moje delo je bilo, da izdelek preizkusim in kemikom poročam, kaj deluje in kaj ne. Tako sem dobil odličen vpogled v njihovo delo in jih zdaj tudi bolje razumem. Tisti dve leti in pol, ko sem bil v laboratoriju, sem se zelo veliko naučil. Tudi sicer rad berem in se učim. Vedno tudi zelo pozorno poslušam, saj lahko informacija pride od kjerkoli in kogarkoli. Danes na seminarju sem sicer jaz največ govoril, a sem še vseeno dobil nekaj zanimivih informacij, ki mi bodo prišle prav. Ne le da učimo, tudi sami se ves čas učimo.

Ste izobraževali že pred prihodom k Paul Mitchell ali je to prišlo kasneje?

Kasneje. Najprej sem bil stranka, ki je navdušena nad izdelki Paul Mitchell. Pravzaprav sem začel izobraževati, ko sem bil star nekje 22 let. Spomnim se, da me na začetku niso jemali resno, saj je bila večina poslušalcev starejša od mene. Ko so videli, da imam veliko znanja, so mi začeli zaupati. Vedno sem rekel, da jih ne bom učil barvati, saj verjamem, da to že obvladajo, bi jim pa rad predstavil določen izdelek. To je še danes moj cilj. Nikoli nisem ljubosumen, če je kdo boljši od mene. Všeč mi je, če nekdo, ki ga učim, napreduje in je boljši kot sem jaz. Kar se mene tiče, je to končni cilj vsakega dobrega edukatorja. Podobno razmišljam tudi glede mojega salona. Nočem ljudi, ki so dobri kot jaz, ampak da so boljši.

John Paul Mitchell Systems vsako leto pripravlja velik dogodek The Gathering, kjer se zberejo frizerji z vsega sveta. Ste potem vi tudi del tega?

Vsekakor. Sem na odru avditorija in tudi na delavnicah. Delal sem bolj ali manj že vse in to je tudi tisto, kar mi je pri mojem delu všeč, da se moja vloga premika in nisem zadolžen zgolj za izobraževanje in vodenje izobraževanja.

Kaj predstavlja za vas kot edukatorja največji izziv?

Največji izziv je prepričati ljudi, naj nečesa, kar je del njihove navade, ne počnejo. Razumem, da morajo frizerji, ko je salon poln, delati hitro in pri tem izhajajo iz svojih izkušenj. Ko nekaj delaš iz navade, je to težko opustiti, tudi ko veš, da je to početje napačno ali pa obstaja celo tveganje. Zato je moj največji izziv spreminjanje navad.

Je kakšen dosežek, na katerega ste še posebej ponosni?

Ponosen sem, da delam v podjetju in z ljudmi, s katerimi sem se jaz odločil, da bom delal. Ko sem videl prvi Paul Mitchell show, sem takoj vedel, da je to tisto pravo. Kot sem že povedal, sem uporabljal njihove izdelke, ko še niti ni bilo distribucije. Ponosen sem, da sem preučeval njihove izdelke in se trudil, da postanem del njih. Ponosen sem, da sem pri teh letih prepotoval že skoraj pol sveta, na svoj salon, družino in da delam za eno najboljših podjetij v frizerski industriji na svetu. Ne bi si mogel želeti več.

Ste kot frizer tudi strigli ali ste se od samega začetka posvečali barvam?

Seveda sem od začetka tudi strigel. Ko sem odkril barve, je bila to ljubezen na prvi pogled.

Imate najljubšo barvo?

Na splošno nimam najljubše barve. Večino časa sem kot večina frizerjev oblečen v črno, a mislim, da je barva kot glasba. Za vsak trenutek obstaja določena barva. Kar pa se barv las tiče, so mi trenutno všeč pastelne barve, vendar ni treba, da so čiste. Všeč mi je, da ni jasen ton, ampak da se še vidijo primesi.

Kaj bi svetovali mladim frizerjem?

Bodite potrpežljivi, saj frizerstvo ni nekaj, kar bi se lahko naučil v kratkem času. Bodite tudi predani. Predvsem pa ne pomislite, da je frizerstvo dobra alternativa. Če želiš postati dober frizer, se moraš učiti še več, kot bi se sicer učil v šoli. Bodite obkroženi z ljudmi, ki jih imate radi in oni vas. Predvsem pa uživajte, saj gre za lase, lepoto. Je ustvarjalnost, navdih, zato pri tem moraš uživati in se zabavati.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Trenutno pri delu zelo uživam, zato se trenutno ne vidim izven tega posla. Niti ne iščem česa novega. Rad bi bil čim bolj koristen z vidika podjetja, da bi bil moj salon še naprej tako uspešen in predvsem, da bi bil obkrožen z ljudmi, ki jih imam rad.

Tekst: Nina Nagode
Foto: Pronega d. o. o. in osebni arhiv