Sally Brooks

"Ne želim biti le ženska, ki je zmagala, ampak biti najboljša ne glede na agendo."

Sally Brooks je bila lani prvič nominirana za britanskega frizerja leta in tudi zmagala. Pred njo sta bili le dve ženski, ki sta pometli z moško konkurenco. Sally si želi, da bi jih bilo pred njo še več, da ne bi bila le ženska, ki je zmagala, ampak bi jo cenili predvsem zaradi njenega dela. Pohvali se lahko tudi s tremi zmagami v kategoriji londonski frizer leta. Svojo kariero je začela v salonu Trevor Sorbie, vendar v osnovi sploh ni nameravala postati frizerka. Intervju je nastal še pred razglasitvijo zmagovalcev.

Ste prva ženska po letu 2010, ki se poteguje za naziv britanski frizer leta. Kljub temu, da smo imeli že tudi žensko zmagovalko, je vseeno malo žensk, ki pridejo do nominacije. Je krivo, da se odločijo za materinstvo in posledično manj časa namenjajo karieri? Zakaj menite, da je tako malo žensk v ospredju?

Mislim, da imate prav. Nekje do tridesetega leta so si frizerji po spolu nekako izenačeni. Kasneje pa opažam razlike v prioritetah enih in drugih. Tudi pri tistih, ki nimajo otrok. Ženske imajo tudi druge odgovornosti. Saj veste, za vsakim uspešnim moškim stoji še bolj uspešna ženska. Prav tako ženske pogosto nimajo podpore v ozadju. Mislim, da ni toliko nominacij, ker se ženske ne podpiramo toliko med seboj. Moški pa so med seboj v tem zelo dobri. Ženske tudi niso tako glasne in dobre v samopromociji. Ne rinejo se v ospredje. Vendar ne mislim, da je negativno, da se moški bolj rinejo v prve vrste. Tudi oni morajo za uspeh zelo garati. Ženske imajo druge prioritete, obveznosti.

Kako ste reagirali, ko ste izvedeli za nominacijo?

Nisem se oglašala na telefon. Gotovo sem imela 15 zgrešenih klicev. Vedela sem, da je rok za razglasitev nominacij in preprosto se nisem želela javljati na telefon. Nisem želela vedeti, če bom nominirana. Pred 15 leti sem trikrat zapored zmagala v kategoriji londonski frizer leta in pravila so, da se potem ne moreš več prijavljati. Takrat sem energijo preusmerila na svojo ekipo in ljudi, s katerimi sem sodelovala. Ko sem zdaj izvedela, da sem nominirana, sem se počutila zelo privilegirano, da so me frizerji izbrali. Industrija je zelo velika.

Ste pripravljeni na zmago?

K ničemur ne pristopim z namenom, da bi zmagala. Moji ekipi vedno pravim, naj stvari ne delajo, da bi zmagali, ampak ker v to verjamejo. Zelo je pomembno, da narediš nekaj zato, ker si to ti. Če nekaj narediš, da bi zmagal, podzavestno izgubiš del sebe. Vedno pravim, da oseba, ki zmaga, bi tudi morala zmagati. Bilo bi res enkratno, če bi zmagala, ampak kolekcije vseh nominirancev so zelo močne. Vesela sem, da jih letos nisem ocenjevala. Imeli bodo zelo težko delo, saj je toliko različnih stilov.

V preteklosti ste bili torej med ocenjevalci tudi vi?

Ja, že kar nekaj let.

Kakšen je vaš stil friziranja?

Všeč mi je preprostost s preobratom. Pri delu nikoli ne uporabljam podaljškov, sem pa uporabila nekaj lasulj. Všeč mi je komercialni videz s kreativnim pridihom. Všeč mi je tudi, da se ljudje sprašujejo, kako je vse skupaj narejeno. In potem jim pokažem, kako preprosto je.

Kako bi opisali kolekcijo, ki ste jo pripravili za British Hairdressing Awards?

Kolekcija je drugačna, kot smo jih vajeni, saj gre za kompilacijo posameznih slik. Inspiracijo vedno najdem v ljudeh, ki me obkrožajo. Izbrala sem modele, še preden sem vedela, kakšen bo koncept, saj najdem inspiracijo v obrazu in odnosu posameznega modela. Snemali smo dva dni in želim si, da bi lahko z mojo ekipo to počela vsak dan. Moja strast niso le lasje, ampak ustvarjanje celotnega videza.

Povejte na kratko, kako je potekala vaša frizerska pot?

Začela sem kot cvetličarka in sem si želela postati vizažistka. Želela sem prihraniti denar za izobraževanje in kasneje delati v gledališču. Pustila sem cvetličarstvo in opravila to izobraževanje. Takrat sem bila stara že 20 let. Že pravim zato, ker moraš v Veliki Britaniji to kvalifikacijo opraviti do 21. leta. Potrebovala sem službo v Londonu in nisem imela najmanjšega namena postati frizerka. Moj prijatelj je kot frizer delal pri Trevorju Sorbiu. Bila sem torej stara 20 let in prišla sem na razgovor za službo. Zlagala sem se, da sem frizerka že dve leti. Postriči sem morala paž. Takrat sem prvič držala frizerske škarje v rokah in še nikoli nisem kogar koli postrigla. Striženje je bilo obupno. Naslednji dan so me poklicali v pisarno in tam je bil Trevor. »Slišal sem, da si bila zelo slaba in da si frizerka že dve leti.« Priznala sem, da nisem še nikoli strigla. Trevor je rekel, da moram oditi, saj poteka izobraževanje tri leta. Jaz sem imela do 21. rojstnega dneva le še devet mesecev. Vprašala sem ga, ali gre za tri leta časa ali tri leta testov. Odgovoril mi je, da gre za slednje. Sem rekla, da jih bom naredila v devetih mesecih. Kvalificirala sem se eno leto po tistem, ko sem začela s frizerstvom. Triletno izobraževanje sem opravila v enem in postala njegov head junior asistant manager. Kasneje sem bila 20 let njegova umetniška direktorica. Trevor je čudovita oseba. Če ne bi bilo njega, ne vem, če bi sploh postala frizerka. Brez njega niti ne vem, če bi spoznala, da je to pravi poklic zame. On je izučil moje oko in me prepričal, da sem verjela vase.

Salon Brooks & Brooks ste odprli skupaj z Jamiem. Je on vaš mož?

Jamie je moj bivši mož. Je tudi moj najboljši prijatelj in njegova hči je moja krščenka. Spoznala sva se, ko sva oba še delala pri Sorbiu.

Kako je prišlo do tega, da sta se odločila za svoj salon?

To je kar težko odgovoriti. Verjamem, da če kot zaposleni začneš razmišljati, da bi bilo treba spremeniti podjetje, za katerega delaš, je čas, da greš na svoje. Nimaš pravice spreminjati podjetja, ki ni tvoje. Moraš zbrati pogum in oditi. V tistem času se je Trevor odločil za linijo svojih izdelkov. Jaz nisem bila navdušena nad idejo, zato sem odšla.

Neverjetno je, da je tokrat toliko nominacij frizerjev, ki so svoj čas delali v salonu Trevorja Sorbieja. Poleg vas sta za britanskega frizerja leta nominirana še Eugene Souleiman in Angelo Seminara.

On je zelo zahteven šef. Zna zbezati najboljše iz tebe in to mi je pri njem najbolj všeč. Prav tako ti ne daje komplimentov, dokler nečesa ne narediš, kot je treba. Spomnim se dneva, ko sem začela delati kot umetniška direktorica in sem nadomestila Antoniette Beenders. Sestavila sem nešteto seznamov, kaj vse bom naredila kot umetniška direktorica. To mi je vzelo več tednov. Trevor je prišel do mene in rekel, da lahko seznam sestavi vsak, vendar le redki lahko to delo tudi opravijo. Mojega seznama ni pogledal niti enkrat. Še kako je imel prav. Seznam, kaj vse bom naredila, je res preprosto sestaviti, težko je narediti, da ti ljudje sledijo. Da jih motiviraš, jih prepričaš v svoje delo in da si oseba, s katero radi delajo.

Imate le en salon?

Tako je. V njem je 40-članska ekipa.

Si želite imeti še en salon?

Denar ni nekaj, kar bi me motiviralo. Mislim, da ne bi bila nič boljša, če bi imela še en salon. Ali bolj uspešna.

Kaj ste kot otrok sanjali, da boste, ko odrastete?

Vedno sem si želela, da bi bila najboljša v tistem, česar se bom lotila.

Delate za določeno blagovno znamko?

Smo L’Oréal Professional salon, vendar mednarodno delamo tudi za veliko drugih blagovnih znamk.

Še vedno delate za modne revije?

Ne več toliko kot sem včasih. Veliko delam kot umetniška direktorica za različne blagovne znamke. Pomagam pri snemanjih, sem mentorica mladim, delam s fotografi itd. Modne revije prepustim svoji ekipi, ki je zelo dobra. V ekipi jih je 40 in vsak je drugačen. Namerno ne zaposlujem preveč podobnih frizerjev. Hočem raznolikost. Imam štiri, ki so navdušeni nad modnimi revijami, zato to delo prepustim njim.

Kaj bi svetovali mladim frizerjem?

Bodite dobri. Naučite se svojega posla. Vzemite si čas in se specializirajte za eno področje. Ne bodite le dobri, ampak bodite zares dobri. Če se npr. odločite za dolge lase, bodite v tem zares dobri. Če se odločite za barve, bodite v tem zelo dobri. Česar koli se že lotite, bodite v svojem delu res dobri.

Kaj počnete v prostem času? Imate kakšen zanimiv hobi?

Imam dva psička. Cotton de tulear in drugi je cotton noodler. Preprosto ju obožujem. Pogosto me vprašajo, kaj mi je tako všeč pri psih, in pravim, da so mojega partnerja spremenili v dobro osebo. Res so neverjetni. Te pomirijo, prisilijo, da govoriš z različnimi ljudmi, jih sprehajaš po parku, se pogovarjaš z babicami in preprosto postaneš boljši človek. Prisilijo me, da grem ven, tudi ko se mi ne gre, in tudi da ne delam toliko, ker vem, da moram zaradi njiju domov.

Po razglasitvi zmagovalcev smo Sally zastavili še nekaj vprašanj.

Najprej čestitke. Prvič po desetletju je zmagala ženska. Kako se počutite?

V frizerski industriji je veliko različnih nagrad, a ta je največja. Pri vsem skupaj je najboljše, ker ne le da tvoje delo ocenjujejo kolegi, ampak te oni tudi nominirajo za to nagrado. Velik uspeh je že sama nominacija, da o zmagi niti ne govorim. Osebno si želim, da bi v zadnjih letih zmagala še kakšna ženska, da nisem zdaj le ženska, ki je zmagala. Upam, da ne bo zdaj imelo večjo težo dejstvo, da sem ženska, kot to da sem zmagala. Želim biti najboljša ne glede na agendo.

O svojem delu je seveda težko govoriti. Zakaj menite, da so vas kolegi izbrali za zmagovalko?

Mislim, da sem bila nominirana, ker veliko delam. V tem poslu sem že 25 let, veliko učim, izobražujem osebje … Obožujem svoje delo. Gre za konsistentnost v frizerstvu. Vsi nominirani imamo radi frizersko industrijo in kdor koli od nominirancev bi jo dobil, si jo je vsekakor zaslužil. Meni je vseeno, kdo zmaga. Pomembno je, da je to prava oseba, ki bo vodila britansko frizersko industrijo naprej.

Tekst: Nina Nagode