Portret: Smiljan Škarica
Smiljan Škarica je v zadnjem obdobju v ospredju predvsem zaradi vloge predsednika Sekcije frizerjev pri Obrtnopodjetniški zbornici Slovenije. Vlogo je sprejel lani. »Veliko moraš biti na voljo za medije, kar mi ni problem. Zastopam in tudi povem stališča Sekcije. Kljub temu, da se včasih s čem tudi ne strinjam oziroma kot posameznik gledam malo drugače, vendar se zavedam, da zastopam interese vseh in ne le svoje,« poudari. S Sekcijo se je srečal že zelo zgodaj, saj je bil njegov mentor Ratko Krznarič dolga leta njen aktiven član. Organizirali so različne izlete, v okviru katerih so obiskoval sejme v tujini in Smiljan se jim je rad pridružil. Všeč mu je bilo, da obišče strokovni sejem ter se hkrati druži s stanovskimi kolegi. Kmalu ga je Krznarič povabil v upravni odbor, v katerega je prinesel svež veter. Verjame v ekipno delo. Tako je bilo tudi pri povabilu v upravni odbor Sekcije frizerjev za območje Maribora in tudi kasneje, ko so ga predlagali za predsednika nacionalne Sekcije. »Prepričan sem, da mora biti ekipa, ki zastopa interes posamične regije, da se lahko kaj tudi spremeni,« še dodaja. Zanimivo, da je njegov oče ustanovil prvi klub frizerjev, iz katerega se je kasneje oblikovala Obrtno-podjetniška zbornica.
Salon, v katerem danes dela skupaj s sestro in še dvema zaposlenima, je nadaljevanje družinske frizerske tradicije, ki sega v leto 1954. Sprva si ni želel delati v družinskem salonu, ampak si najprej ustvariti svojo zgodbo in krog zvestih strank. Po sedmih letih samostojnega dela se je pridružil očetu in po nekaj letih prevzel posel. »Zaenkrat mi ustreza le en salon in ekipa, takšna kot je. Je bolje, da delaš na kvaliteti ter imaš ljudi, ki trenutno dobro delajo in se lahko nanje zaneseš,« je prepričan Smiljan.
Frizerka je tudi njegova mama, ki ima še vedno svoj salon ob meji z Avstrijo. Pravi, da mu je bila vedno v veliko oporo in svojo frizersko pot je začel seveda v njenem salonu. Že kot dvanajstletnik ji je pomagal v salonu v Gornji Radgoni in začel je kje drugje kot pri metli. Ko je z mamo obiskal svoj prvi veliki frizerski show v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bil star komaj 13 let. Kot dijak pa si je kot že omenjeno nabiral izkušnje v salonu Ratka Krznariča v Mariboru. Po zaključeni frizerski šoli je odšel v Zagreb in si našel delo na priznani akademiji Mona Lisa. Nekaj let je bil tudi del ekipe Mič Styling v Ljubljani. Sledila je vrnitev v rodni Maribor. Kasneje je krajše obdobje delal Gradcu in tudi v Zagreb ga je še nesla pot.
Sicer se drži načela, da »se moraš v življenju odločiti za eno stvar in biti na enem mestu stoodstoten«. Kaj je treba tudi spustiti, zato skrbno izbira projekte, ki se jih loti. Poleg dela v salonu in aktivnosti v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije kot frizer med drugim sodeluje s Centrom za poklicno izobraževanje. Ko sva se dogovarjala za ta prispevek, se je ravno vrnil iz Gradca, kjer je potekalo tekmovanje EuroSkills, preko katerega iščejo mlade talente. Tudi na področju frizerstva. Lani je sodeloval pri težko pričakovani prenovi programa Frizer za frizerske šole. Trenutno poleg dela v salonu največ časa nameni izdelkom Glynt. Nad njimi se je navdušil, ko je krajši čas delal v Gradcu. Začelo se je z idejo, da bi uporabljali izdelke v domačem salonu, na koncu pa je prevzel distribucijo za Slovenijo. Njegova vloga je predvsem izobraževanje o izdelkih. S predajo znanja kolegom ima bogate izkušnje, saj je v svoji karieri kot edukator delal za različne blagovne znamke.
Preizkusil se je tudi v vlogi učitelja praktičnega pouka na Srednji šoli za oblikovanje Maribor, kjer je izobraževal odrasle. »Ko so me poklicali s šole, če bi mi bil to izziv, sem rekel, zakaj pa ne,« in nadaljuje, da bi izkušnjo predaje znanja priporočal tudi drugim. Pravi, da se je pri predaji znanja odločil za liberalnejši pristop. »Nisem se toliko strogo držal kurikuluma, ampak sem želel, da boljši pomagajo tistim, ki jim gre slabše, in dobijo izkušnjo predajanja znanja in tako nimajo časa, da bi se dolgočasili.«
In kje se izobražuje on? Pravi, da vedno najde navdih v Londonu, kjer domuje Sassoon Academy, ki je znana po preciznem striženju. Z vidika estetike in elegantnega načina dela mu je všeč tudi Alexander de Paris. »Moraš gledati širše. Ne smeš se zapreti in delati le na en način, ampak znati od vsakega pobrati kaj in iz tega narediti svojo dobro zgodbo. Vsak ti da nekaj in ko skupaj sestaviš mozaik, lahko dobiš lepo zaključeno celoto.«
Ker ima izkušnje dela v Zagrebu in Gradcu, smo ga prosili za primerjavo oziroma komentar, kaj pogreša v Sloveniji. Iz Zagreba bi si želel prenesti mentaliteto, da se ženske za vikend zelo uredijo in pridejo v salon na fen frizuro. V Gradcu pa ga je navdušila prijaznost in spoštljiv odnos strank. Ne le do frizerjev, ampak vseh poklicev storitvene dejavnosti.
Bil je eden od Fun(k)erjev, ekipe frizerjev, ki jo je pred dobrim desetletjem združil Aleksander Fenos. Osnovna ideja sta bila druženje in delitev frizerskega znanja. »Prinesli smo nov, svež veter. Delali smo sproščeno in se vsega lotili na zabaven način. Na to obdobje imam zelo lepe spomine. To je bilo ustvarjalno obdobje, ko smo tudi drug drugega potisnili za korak naprej,« se spominja Smiljan. »Prisotna je bila konstruktivna kritika in drug drugemu smo povedali, kaj bi lahko naredil drugače, da bi bil končni rezultat boljši. Tega nam danes iskreno manjka,« še dodaja.
Letos poleti je Fenos kot darilo za rojstni dan ustvaril njegov portret, ki je bil kasneje tudi del razstave. »Je prijeten občutek, da se je nekdo lotil takega projekta, predvsem, če zadane tvoje poteze in, kar je po mojem mnenju najpomembnejše, da si na koncu všeč tudi sam sebi. Tu sem si všeč in je zadel moj karakter. Sašo ima precizen občutek za ljudi, da zna ubrati pravo mejo,« zaključuje Smiljan. Sam na likovnem področju ni ustvarjalen, se pa navdušuje nad fotografijo. Rad se tudi potaplja, saj pravi, da se pod vodo sprosti. »Greš v drugo okolje in imaš občutek, kot da si na drugem planetu.« Šport je del njegovega življenja in v zadnjem obdobju se je navdušil nad kolesarstvom.
Poudarja, da mora poleg dela ostati tudi dovolj časa za zasebno življenje. »Po moje je uspeh, da poleg dela ohraniš pristen odnos s svojimi domačimi, predvsem s starši in partnerko. Da si znaš vzeti čas tudi za svojo celico. Se ne predajaš le delu, ampak tudi ta drugi pol, ki te bistveno bolj hrani. Konec koncev iz tega tudi črpaš energijo in ljubezen, da lahko potem tudi uživaš v svojem poklicu. Tisti, ki imamo starše iz istega poklica, se nam zdi to še toliko bolj pomembno, saj vedno hodiš po robu. Moraš paziti, da ne prizadeneš in poveš svoje želje, kje se vidiš in kako. Obenem pa ostaneš pristen in iskren. Meni osebno je to uspeh.«
Tekst: Nina Nagode
Portret je delo Aleksandra Fenosa.
Aleksander Fenos je portret Smiljana Škarice ustvaril kot del opusa Legende mojega časa. Razstava Portreti, ki smo si jo lahko poleti ogledali na Ptuju, je bila najava prav posebnega praznovanja, saj mineva te dni 30 let od odprtja njegovega frizerskega salona. Več o razstavi si lahko preberete TU.