Mreža dobrodelnosti SFŠ Ljubljana

V ponedeljek, 10. 12. 2018, se je v Festivalni dvorani v Ljubljani odvijala tradicionalna frizerska dobrodelna prireditev Srednje frizerske šole Ljubljana z naslovom Mreža dobrodelnosti. Ravno naslov je bil najbolj pomemben del prireditve, saj je dijakom predstavljal rdečo nit in glavno tematiko, na podlagi katere so zasnovali svoje kolekcije. Naslov je sestavljen iz dveh besed, in sicer mreža in dobrodelnost. Gre namreč za preplet domišljije, kreativnosti in izkušenj dijakov Srednje frizerske šole Ljubljana, ki se združi v eno in na koncu zaključi kot neka celota. Mreža.

Ves izkupiček, ki ga je šola zbrala s pomočjo srečk in donacij, se je shranil v sklad, namenjem nadarjenim dijakom in dijakom iz družin s finančnimi stiskami.

Do čudovitih kreacij, ki smo si jih decembra lahko ogledali gledalci, pa je bila za ustvarjalce dolga pot. Dogajanje na naši šoli je bilo že od začetka šolskega leta zelo pestro. Z vsemi močmi je bilo potrebno poiskati idejo, ki bo od vseh ostalih še bolj zanimiva in drugačna. Sledilo je naporno iskanje modelov, pri katerih so morali biti dijaki pozorni na ustreznost oblike obraza in na lase, da so si olajšali proces uresničitve svoje ideje. Potem pa vaja. Ogromno vaje!

Kmalu je prišel že težko pričakovani dan, ko je bila napetost v zraku kar močno občutna. Dijaki so že zgodaj zjutraj začeli s pripravami. Sprehodila sem se po salonih in ugotovila, da bo letošnja dobrodelna prireditev izjemna! Pogled na nenavadne in estetsko narejene pričeske je v meni vzbudil ponos, da sem bodoča frizerka.

Do odločilnega trenutka je bilo še nekaj ur. Te so dijaki preživeli v zaodrju, kjer so ličenje in pričeske le še izpopolnjevali. Poleg frizerstva smo začutili še kemijo, ljubezen dijakov do bodočega poklica, zaznali pa smo tudi matematiko. Zanimivo, kajne? Sama sem opazila obratno sorazmerje med napetostjo v zraku in pa časom pred začetkom dobrodelne prireditve. Manj časa nas je ločevalo do začetka, več napetosti smo čutili v zraku.

Zelo pomembna je bila še zadnja vaja t. i. generalka. Gre za vajo, kjer modeli izpilijo vizualni izgled kolekcije. Potem se je vse začelo! Napočil je trenutek, ko so v dvorano začeli prihajati prvi gosti. Takrat pa je dogajanje, skrito za odrom, postalo še bolj napeto. Na vrsto so namreč prišli še zadnji popravki, napotki in pozitivne besede, s katerimi so dijaki drug drugemu vlivali motivacijo.

V dvorani je napočila tišina, sledil je nagovor ravnateljice, za njim pa nas je v svet glasbe s klavirjem popeljal dijak Enej Grom. Prva na vrsti je bila kolekcija Nejca Dekleve, Anje Jaksetič in Zale Kastelic. Poimenovali so jo Utrinek v mreži in navdušili s tem, kar navdušuje njih. Frizerstvo, kreativnost in morje. Nemogoče je bilo spregledati obrazne poslikave in pričeske, ki so se med seboj čudovito dopolnjevale in predstavljale vodo in morske valove.

V Mrežo spominov svojega življenja sta nas ujeli Tea Golob in Urša Janežič. Obleke modelov sta okrasili s slikami iz otroštva, v pričeske pa sta vpletli zadrge, ki se odpenjajo za izvirne ideje in odpirajo prostor za spomine, ki se jima bodo še vtisnili. Eden izmed njih je vsekakor njuna uspešnost na letošnji dobrodelni prireditvi. Poleg friziranja imajo dijaki frizerske šole še ostale talente. Enega izmed njih nam je predstavil Valentin Lenart Gibičar, ko je na odru s svojo soplesalko navdušil s plesom, imenovanim jive.

Valerija Šuštar, Meta Kovač in Arieta Shaqiri so nas z Mrežo nebesnih pojavov popeljale na nebo. Sonce, oblak, strela in mavrica v laseh? Vse je mogoče!

Na odru pa se je izkazala tudi Gaja Prestor, ki sicer ni dijakinja naše šole, nas je pa vseeno omrežila s svojim novim singlom Decembra.

Živali v ujetništvu so tisto, kar v današnjem svetu moti Tijo Garbari, Klaro Kompara in Meto Boštič, zato so nam s svojo kolekcijo Mreža živali prikazale, kako se te živali počutijo, Tina Klemen pa se je odločila, da za nekaj časa nadomesti Zeusovo mati, stvari vzame v svoje roke, ustvari mrežo štirih novih boginj in jih s kolekcijo Rhea predstavi gostom v Festivalni dvorani.

Po mirnih boginjah pa so na oder adrenalin prinesle članice navijaškega kluba Sovice in nas ujele v mrežo akrobacij. Sandra Dizdarevič in Vita Nusdorfer sta strahove in najhujše nočne more ujeli v Mrežo strahov, s tem pa gledalce obvarovali zla, zato da so lahko še naprej spremljali čudovito prireditev.

Sledila je kolekcija Mreže vesolja Mariše Kern in Ane Marije Gačnik, s katero sta nam predstavili njun pogled na svet, ko središče našega osončja zaide.

Visoko med zvezde nas je s pesmijo You are the reason popeljala dijakinja Karin Miklič, s tem pa ustvarila čudovit uvod v naslednjo točko na odru.

Resnico ljubezni sta nam prikazali Sara Čukič in Kaja Adrovič, spoznali pa smo, da življenje niso samo rožice in metuljčki. Življenje so tudi misli, ki nam rajajo v glavi. Črno-bela eleganca in kreativne obrazne poslikave, kljub težkim verigam, lahko z vztrajnostjo vodijo k uspehu. To sta nam s kolekcijo Enigma sporočila Nika Lapajnar in Benjamin Bapič.

Podpiranje drugačnosti je v frizerskem poklicu zelo pomembno. Biti drugačen pomeni biti nekaj posebnega. Podporo drugačnosti so nam z Mrežo drugačnih izkazale Teja Jeras, Zala Faganel, Deja Korajac in Karin Kozelj.

Leja Dobovšek je tista, ki nas je za tem zopet popeljala v svet not in akordov ter ob spremljavi kitare zapela pesem Hajde da ludujemo in Knocking on Heaven’s Door.

Potem pa spet nazaj na norost in drugačnost. Suzana Todorovič nam je s kolekcijo Crazy braids predstavila čudovite barve svoje mladostne in razigrane duše.

Izjemne barve pa je uporabila tudi Živa Pajnič in ustvarila tri ekstravaganta ličenja ter jih zaključila z enostavno izbiro pričeske. Svojo kolekcijo je poimenovala Preplet oceana.

Zadnji so prišle na vrsto dijakinje Amra Čuturić, Sara Pšeničnik, Nika Trdan, Lara Bajrič, Danijela Savić, Klara Laknar, Špela Levstek in Naja Rus, ki so s svojo kolekcijo zaokrožile dobrodelno prireditev 2018/2019 in s kolekcijo Builded high sporočile nekaj izjemnega. V sporočilo so zajele tako sebe kot vse ostale, ki jim je ta dan uspelo dokazati, da kljub rosnim letom premikajo meje. Ustvarile so čudovit in visok Eifflov stolp iz las, s katerim so pokazale, da ne glede na to, kje se bodo nastopajoči čez nekaj let nahajali, bodo uspešni. Sprejemali bodo težke izzive, si zadajali visoke cilje in jih z vztrajnostjo uresničevali.

Kljub temu da so gledalci po koncu prireditve zapustili dvorano in se udeležili pogostitve, se za nastopajoče še ni končalo. Lotili so se podiranja pričesk in čiščenja poslikav, medtem pa izžarevali srečo in veselje. Končno so lahko spet zajeli sapo in zadihali.

Sara Lindič, dijakinja SFŠ Ljubljana