Lluis Llongueras

»Naj bo tvoj um tisti, ki vodi tvoje telo, in ne obratno.«

 

V lepotni industriji je že od 14. leta. Danes nosi njegovo ime že več kot 100 salonov po svetu. V Barceloni je odprl največji izobraževalni center za frizerje v Evropi. Ima svojo linijo izdelkov, kot tudi modno linijo. Izdaja frizersko revijo Peluqueras. Ima izreden občutek za posel in podajanje znanja. Vse to ga je poneslo med najboljše frizerje sveta. Španijo je postavil na frizerski zemljevid. Znan je po humorju in provokativnih šovih. Maja je praznoval 81 let. Besede upokojitev ne pozna. Četudi je postal svetovno priznan frizer in vodi svojo blagovno znamko, še naprej eksperimentira. Rad piše, slika, fotografira, ustvarja skulpture, kar je največja strast poleg frizerstva. Blizu mu je vse, kar je povezano z umetnostjo.

Zakaj ste postali frizer?

V mladosti sem pokazal veliko zanimanja za umetnost. Zame so lasje kot skulptura. Začel sem delati v enem najboljših frizerskih salonov v Barceloni in kaj hitro sem se začel zanimati za žensko lepoto. Fasciniran sem bil nad različnimi načini striženja in triki barvanja. Začel sem frizirati očetove stranke; oče je bil zelo priznan krojač.

Ste vedno želeli postati frizer? Ali ste kdaj želeli postati kaj drugega?

Ja. Zelo rad sem imel skulpture in to skušam vpeljati tudi v svoje ustvarjanje z lasmi.

Ste zelo uspešen frizer. Imate veliko frizerskih salonov. Kaj je vaš največji dosežek (poslovno in zasebno)? Kaj je bil največji izziv?

Sem lastnik več kot 100 salonov po svetu in moj največji dosežek je to, da lahko stranki ponudim, kar pričakuje. Frizer mora iskati harmonijo med modo, svobodo našega kreativnega procesa, tipom same stranke. Filozofija salonov Llongueras je lepota, pomlajevanje in personalizacija frizur.

Kako bi radi, da se vas zdajšnja mlada generacija frizerjev spominja? Kakšen pečat bi radi pustili?

Rad bi jim prenesel pogum, s katerim bodo tekmovali, občudovali in povečali navdušenje za naš poklic.

Kaj vas je najbolj navdušilo pri delu s Salvadorjem Dalijem?

Njegova zmožnost povezovanja z množičnimi mediji.

Kaj ste umetniško in emocionalno pridobili iz sodelovanja z njim?

Zadovoljstvo, da je pri ustvarjanju nekaterih del upošteval moj estetski pogled.

Kaj je bil največji izziv, ki vam ga je dal?

Prosil me je, naj naredim ogromno lasuljo, ki bo predstavljala zaveso v sobi, ki jo je posvetil Mae West v muzeju v Figueresu v Španiji. Za delo sem porabil več kot 1.000 ur. Lasulja je bila leta 1992 predstavljena tudi v Guinnessovi knjigi rekordov kot največja lasulja na svetu.

Kako pristopite k svoji umetnosti? Kakšen je vaš miselni proces, ko dobite model?

Preučujem njen obraz, silhueto, sence in usta.

Katere so bile ključne točke vaše kariere oziroma poslovne odločitve?

Ime Llongueras nosi več kot 100 salonov, kar pomeni letno približno 650.000 strank po svetu. To so lepotni centri, ki ponujajo udobje in vrhunsko storitev. V času olimpijskih iger v Barceloni smo odprli poseben salon sredi olimpijske vasi. Salon s posebnim konceptom, prilagojenim za mlade, smo odprli sredi študentskega kampusa. V njem nudimo posebne storitve za mlade stranke, kot so pirsing, tetovaže itd.

Kateri dogodek vas je poslovno najbolj zaznamoval?

Ko sem bil star 20 let, sem pripravil finančno poročilo in ga predstavil managerjem banke, da bi mi odobrili kredit, s katerim bi odprl svoj prvi salon. Danes imam več kot 100 salonov, v podjetju je 1.200 zaposlenih. Začel sem delati z očetom. Rad sem ga imel in tudi njegovo delo. Bil je moj najboljši prijatelj. Zaradi njega sem takšen, kot sem. Zdaj imam svoje otroke – hči, sin in njegova žena – vsi so mi pomembni. Tudi za moje delo. Tudi njim gre zahvala, da sem že tako dolgo uspešen.

Kakšna je vaša temeljna filozofija pri ustvarjanju?

Kot frizer kombiniram svoje aktivnosti z ustvarjanjem skulptur, kjer je inspiracija ženska forma. Trudim se izraziti svojo umetniško kreativnost skozi lase. Z volumnom las ustvarjam, kot da je skulptura.

Veliko ste dosegli in za svoje delo prejeli tudi veliko nagrad.

Res je. Prejel sem mnoge frizerske nagrade. Med drugim mi je v Londonu svetovno združenje frizerjev podelilo »The Hall of Fame Award«. Prejel sem tudi »The International Legend Award«, ki jo podeljujejo posameznikom iz sveta mode in lepote, ki jih drugi umetniki najbolj spoštujejo.

Kdaj ste ugotovili, da ste ustvarili nekaj velikega?

Vedno sem nameraval širiti svoj posel ter prenesti na druge svoje znanje in izkušnje. Vem, da je delovalo. Pogledam naokoli študente, ki prihajajo od vsepovsod. Razvoj in rast me navdušujeta.

Katerim mentorjem ste najbolj hvaležni?

Daliju in mojemu očetu, ki me je naučil čuta za estetiko.

Kateri je bil vaš najtežji izziv?

Povišati raven frizerstva po svetu. Naš poklic potrebuje vodje, ki so kreativni in imajo dobro tehniko. Potrebujemo vodje z estetsko motivacijo, da se frizerstvo razvija.

Kaj je bil vaš najbolj dragocen trening? Kot lastnik salona? Kot umetnik?

Vedno sem bil samouk. Ko sem bil mlad, sem se učil ponoči, v prostem času. Sam sem se naučil tudi tujih jezikov. Na novo pridobljeno frizersko znanje sem preizkušal na sorodnikih, prijateljih, sosedih. Naučil sem se tudi, česa si ženske želijo in kako jim to ponuditi.

Kateri so bili največji strahovi, ki ste jih v svoji karieri presegli kot lastnik salona, kot umetnik?

Ko sem začel kariero, sem se počutil osamljenega. Moda je prihajala k nam iz Pariza. Tu se je modo le kopiralo. Drznil sem si ustvarjati svojo modo in nekaj časa sem se počutil izoliranega.

Katere frizerje najbolj spoštujete?

Alexandre de Paris, Vidal Sassoon, Caritas Sisters.

Kateri dogodki in ljudje so najbolj vplivali na vašo kariero, življenje?

Vključitev ženske delovne sile in demokracija v Španiji. V mojem življenju pa izguba bližnjih, še najbolj pa rojstvo otrok in vnukov. Ko mi hči reče »Ti si nor! Želim si, da bi bila tudi sama nora, kot si ti!« To je fantastičen občutek.

Kako sami sebe vidite kot vodjo?

Sem razumevajoč šef in hkrati imam kot vodja visoka pričakovanja. S tem mislim, da pomagam kakorkoli lahko, vendar imam na drugi strani maksimalna pričakovanja.

Katera so bila vaša najboljša leta?

Vsa so bila. Življenje sem živel maksimalno in hkrati izkoristil vsak trenutek. Leta niso pomembna. V mladosti sem imel mentorje, ki so mi dali dobre nasvete, mi pomagali pri ustvarjanju odprtega mišljenja, da lahko vidim stvari iz različnih perspektiv. Spomnim se nasveta: »Naj bo tvoj um tisti, ki vodi tvoje telo, in ne obratno.«

Povzeto po knjigi Hairdressing Heroes.