KONGRES FRIZERJEV IN KOZMETIKOV

Portorož, 17. in 18 november 2018

Letos sta Sekcija frizerjev in Sekcija kozmetikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pripravili skupni kongres. Za frizerje je bila zanimiva predvsem nedelja, ko sta nastopala kar dva ugledna tuja predavatelja.

Frizerski del kongresa je otvoril pozdrav Mitje Sojerja, predsednika Sekcije frizerjev, in govor Branka Meha, predsednika OZS. Skupaj sta podelila priznanje OZS za razvoj, ki ga je prejel Ratimir Krznarič. V svojem zahvalnem govoru je med drugim povedal: »Imam to srečo, da mi je poklic tudi hobi. Kot frizer si moraš marsikaj tudi upati in iti čez meje, pa naj bodo kakršnekoli. Delam v najlepšem poklicu in upam, da bom kljub upokojitvi še lahko. Bodite ponosni, da ste frizerji!«

Sledilo je zanimivo predavanje Anthonya Whitakerja, v katerem je predstavil korake za uspešnejši salon in zadovoljno ekipo. Nekaj ključnih točk tokratnega predavanja:
- Vaš salon mora biti dejansko vaš. Naj bo odraz vas samih. Če ne boste rasli, ne bo rasel niti posel.
- Postaviti morate vrednote. Ni pravih in napačnih vrednot. Ko določimo vrednote, jih moramo jasno opredeliti, saj ima lahko vsakdo drugačno predstavo, kaj točno pomeni npr. timsko delo.
- Posel je sistem. Morate razmišljati, da posel ni del vas, ampak del izven vas. Da vse nemoteno deluje, tudi če ste odsotni.
- Pomembnost definiranja ciljev. Imeti moraš vizijo, kam bi rad prišel. Npr. toliko novih strank do konca meseca, toliko več barvanja do konca meseca, nov član v ekipi v naslednjem letu itd.
- Trije načini za rast katerega koli posla: povečanje števila strank, povečanje frekvence obiskov, povečanje povprečja skupnih zneskov na izdanih računih.
- Sprememb se ne smemo bati. Sprejeti moramo, da tako kot je zdaj, ni kot bo v prihodnje in tudi ne kot je bilo nekoč. Ne bojimo se spreminjati barve las, ampak ko pride do posla, nismo več tako navdušeni nad spremembami. Še posebej
ko pride do novih tehnologij. Npr. spletno naročanje strank. Če sprememb ne maraš, še ne pomeni, da se te ne dogajajo.
- Kaj je tisto, kar prodajamo? Kot stranke smo zaradi velike izbire razvajeni. Ne kupujemo le izdelkov, ampak izkušnje oziroma doživetja, ki jih spremljajo. Kot lastniki se moramo zavedati, da prodajamo odnos. Stranka lahko določen izdelek oziroma frizuro dobi tudi drugje.
- Zakaj izgubljamo stranke? Statistika pravi, da kar 48 % strank izgubimo zaradi slabe ali neprijetne izkušnje.

Serge Moreau se je v svojem predavanju osredotočil na čustveno inteligenco. Nekaj ključnih točk predavanja:
- Internet je spremenil naš svet in zaradi njega smo drugačni. V prihodnje bo naše življenje še bolj digitalno in svet bo še bolj spremenjen, zato se moramo pripraviti. Največji sovražnik frizerja je youtube.
- Pomen karizme in energije. To je tisto, kar stranke privabi ali odbije.
- Komunikacija. Frizer mora znati razumeti, kaj stranka želi. Tudi če tega ne pove z besedami. Pove pa veliko z obleko, čevlji, nakitom, stilom, govorico telesa, mimiko.
- Stranki povej, kako bo izgledala. Če ji rečeš, da bodo tu lasje malo daljši, tu krajši itd., je to tehnika in s tem je ne boš navdušil.
- Frizure so oblike, volumen, barva in tekstura. Stranki moramo znati razložiti te elemente. To je dodana vrednost in ne kava ali čaj. Svetovanje je tisto, ki šteje. Do strank moraš biti iskren in ji znati ponuditi rešitev, če ima npr. podbradek. Bolj kot prijaznost cenijo odkritost in avtentičnost. Kot zanimivost je predstavil tudi kaligrafsko tehniko striženja, pri kateri se namesto škarij uporablja kaligrafsko pero.

Na kongresu je tekla beseda tudi o prihodnosti izobraževanja za poklic frizer v obliki 3+2. Vidike so predstavili Mitja Korunovski (OZS), Boris Klančnik (Center za poklicno izobraževanje) in Saša Hiti, ravnateljica Srednje frizerske šole Ljubljana, ki je poudarila, da se je šola v zadnjih letih precej spremenila, zato je pozvala vse, da jih obiščejo in se prepričajo na lastne oči. Prav tako so odprti za sodelovanje s frizerskimi saloni in iskanje skupnih rešitev. Kot je povedal Mitja Sojer, se sekcija frizerjev pri OZS zaveda, da je pomembnejša kvaliteta kot kvantiteta. Interes je, da se na šoli ne izobražuje frizerjev, ki tega poklica ne bodo nikoli opravljali. Poudaril je tudi pomen sodelovanja šol in frizerjev, saj lahko le tako dvignemo nivo. Kdaj točno bo zaživel program 3+2, še ni znano. Če ne že prihodnje leto, pa zagotovo v nekaj naslednjih letih.

Kongres je popestrila Aska Kajtazovič, ki je na look and learn seminarju predstavila tri primere spenjanja las. »Stranke cenijo vaše nasvete in bolj razumejo vaše delo, če jim razlagate, kaj počnete in zakaj. Tudi to je način, kako prispevati k dvigu nivoja frizerstva, h kateremu vsi tako stremimo.«

Nina Nagode
Foto: Ana Slamič in Nina Nagode