Kolumna: Tomaž Turk

ZVOK TIŠINE

Frizerje se ima velikokrat za čeble oziroma poklic brez zakona o molčečnosti.

Ne bo držalo. Gre za profil frizerja-človeka. Danes bom govoril predvsem o sebi in svojem profilu. Nimam potrebe po oglaševanju prek strank. Gre za vzajemnost med mano in stranko in iz tega tudi izhaja najino zaupanje. Lahko rečem, da nimam sponzorskih strank, kajti le-te se hitro izgubijo. Veljam za frizerja, ki zelo malo govori. Večinoma poslušam, saj me zanima, kako potekajo poklici mojih strank in njihove poti. V vseh teh letih sem v salonu s poslušanjem in svojo zvedavostjo ter željo po znanju naredil faks. V salonu imam na dan stik s povprečno desetimi profili strank. Skupaj z njimi se spreminjata tudi način in vsebina pogovora. To se pozna po končanem delu. Ko pridem domov, potrebujem vsaj pol ure tišine. Brez tišine postanem velikokrat razdražen ali pa se zaprem vase. Saj ni tako hudo, govorim le o ekstremnih dnevih, ko imam res veliko dela. Zato pogosto, ko mi nekdo reče: “Nekaj bi ti rad povedal, samo ne povej naprej…,” raje odvrnem: “Ne mi povedat.” Predvsem, ker se želim vnaprej izogniti nepotrebnim informacijam in balastu, s katerim moraš živeti, vse dokler se glava ne prečisti. Prečisti pa se s športom, naravo, gledanjem serij ali ob kozarcu vina. Za šport rad poudarjam, da ne športam zaradi oblike telesa, ampak zaradi čiščenja uma. Verjetno veste, da poleg dela v salonu in predavanj na seminarjih kot frizer kreiram pričeske za tuje televizijske oglase. To počnem že več kot 20 let, odkar sem prvič sodeloval pri dveh slovenskih filmih, kjer sem si pridobil znanje friziranja za kamero. Gre za poseben čar jutranjega friziranja igralcev in modelov, tj. od 4. ure zjutraj naprej. Njihove frizure nato vzdržujem do konca snemanja, v primeru oglasov od enega dne do enega tedna. S frizurami ustvarjamo čas. Sedanjost spremenimo v določeno desetletno modno dekado, na primer 50. ali 80. leta prejšnjega stoletja. Spet drugič potujemo skozi prostor. Od elegantnega z večerno pričesko do kadra ulice z navidezno zanemarjeno frizuro. Če na hitro povzamem, mora biti frizer poln trikov in brez tarnanja po 12-ih urah dela. Pomembna je hitrost dela. Čas mora biti na tvoji strani. Drugače te lahko tudi zamenjajo in seveda na začetku sploh ne izberejo. Na projektih velja nepisano pravilo, včasih tudi preko pogodb, o neobjavljanju informacij s snemanja in molku o naročniku in sodelujočih, dokler oglasa ne objavijo. Na splošno menim, da mora imeti frizer etičnoprofesionalni kodeks v sebi, tj. kaj in kdaj lahko govori, da ne povzroča nelagodja drugim in ohranja frizerski poklic na nivoju. Lahko bi imeli tudi neke vrste prisego, kot jo imajo nekateri drugi poklici. Za razmislek v prihodnosti.

Bodi načelen in ne govori tistega, česar tudi sam ne bi želel, da govorijo o tebi.

Amen.
Tomaž Turk