Kolumna: Tomaž Turk

Svoboda

Preaktualna tema tega časa, prevečkrat zlorabljena na obeh straneh. Ogroženost, omejenost razmišljanja o lastnem svobodnem razmišljanju je prisotna med nami. Postala je medijska. Začeli so nam jo deliti, ker je mi med sabo nismo znali tolerantno izražati. Od demokracije se pričakuje vse to v dobrem smislu, kot so si jo Grki zamislili. Ampak že Winston Churchill je izjavil »Demokracija je slaba oblika vladavine, le da boljše ne poznamo.« Ne želim se spuščat v stanje duha. Vidim, da je prisotna destruktivnost, stanje duha pa na psu. Želim predvsem povedati, kako si olajšati življenje z lastno svobodo. Vidim jo v mislih, vesti, besedah, dejanjih in veri. Med njimi je predvsem zanimiva misel, ker je lahko samo tvoja. Seveda jo lahko zapišeš in izrečeš. Je trenutno največja vrlina, ki je samo tvoja, vse dokler nam je ne prebere umetna inteligenca. Misel je tista, ki te vzpodbudi in je temelj dogodkov, ki se bodo odvili s tabo. Misel ti da svobodo na način, da si si dober s sabo, bi rekli Štajerci. To pomeni, da sam s sabo nisi skregan. Misli so tiste, ki nam velikokrat ne pustijo spati in povzročajo raztresenost. Odlično zdravilo za to je šport. Sam velikokrat rečem, da ne plavam zaradi postave, ampak zaradi glave. Drugo zdravilo, ki ga priporočam, je da si enkrat na teden privoščiš dolgčas, ki ti pomaga osvoboditi se misli. Vest je naslednja svoboščina, ki je lahko posledica misli. Vest seveda smatram pod osebnostno vrlino posameznika, ki je seveda povezana tudi z osebno vero. Vest je seveda do neke mere privzgojena, ima pa posameznik absolutno vso moč, da postavi nove temelje vesti. Zdravilo za svobodno vest je preprosto, ne počni drugemu takega, slabega, občutljivega, ranljivega, česar si sam ne bi želel, da drugi tebi počnejo. To je seveda povezano s svobodo govora. Sam nisem ravno pristaš ideje, da svobodno govorimo vse povprek in izražamo svobodna dejanja na isti način. Zdravilo za to uporabljam, da osebi svobodno povem, kolikor je ta zmožna to sprejeti. Zato uporabim diplomacijo, ko dvakrat dobro pomislim, preden ne rečem ničesar. Skozi leta sem pri sebi videl napako, da sem sledil nasvetom drugih, da si omogočiš svobodo s hitrim pobegom. Seveda je hitro zdravilo, ampak če si predolgo na njem, beg postane samotni otok. Človek si mora tudi sam kdaj pa kaj omejiti svojo svobodo, če želi dolgo živeti pod svobodnim soncem in tudi razumeti dobronamernost, ko mu jo kdo odreče. Merologija nam je vzela osebnostno svobodo, ampak je omogočila razumevanje svetu, nje. Sedaj pa vdihni in izdihni, odpri oči, saj je to še vedno najcenejša oblika svobode. Sprava.

Amen
Tomaž Turk

Foto: Mimi Antolovič