Kolumna: Sanja Karasman

Snemanje kolekcije

Mislim, da se ne motim, če rečem, da je želja vsakega (no, skoraj vsakega) frizerja prepoznavnost. Danes je ni težko doseči, saj imamo na voljo veliko socialnih omrežij. Vsekakor pa potrebujemo kvalitetno fotografijo in seveda frizuro, zaradi katere se bo tuje oko ustavilo. Fotografije, objavljene na socialnih omrežjih, so različne. Kolekcijska fotografija zahteva za pripravo celotno ekipo. Salonske fotografije naredimo s strankami v delovnem okolju. Ne zahtevajo kvalitetne postavitve, ampak vsekakor sta pomembni estetika fotografije in dobra svetloba.

Danes bom govorila o profesionalni fotografiji, ki je definitivno meni najljubša in z največjim veseljem ustvarjam frizure oziroma kolekcije, ki predstavljajo znamko za katero delam. Ko ustvarjamo kolekcijo, ki nas bo predstavila kot posameznike, ekipo (salon) ali frizersko znamko, moramo upoštevati nekaj pravil. Katero zgodbo želimo predstaviti? Zgodba pomeni tudi vizijo, ki nas bo zaznamovala. Če dovolj dolgo spremljate znane frizerje, boste takoj ugotovili, kdo je naredil določeno frizuro, čeprav niste prebrali, kdo je avtor.

Vsaka velika znamka ali frizer se drži svojega stila urejanja pričesk in načina oblikovanja. To ne pomeni, da bodo vsako leto imeli iste frizure in tehnike striženja, ampak bodo prepoznavni po svojem stilu in sporočilu, ki ga želijo posredovati. To sporočilo je lahko drznost, drugačnost, klasika, preprostost, futurizem … Torej, da bi ustvarili svojo kolekcijo frizur, po kateri boste prepoznavni, se morate vprašati, kdo ste in kaj bi s svojim delom radi sporočili ljudem.

Najbolje bo, da dam primer, da boste lažje razumeli, kaj želim povedati. Moja zadnja kolekcija se imenuje Inner Child. Fotografije ste že videli v Reviji Frizer. Na njej so bile punce z zelo barvastimi lasmi in ličili, ki spominjajo na umazanijo, ter eksplozijo moke, ki spominja na prah. Kako gre vse to skupaj ter kakšna je rdeča nit? Načeloma je zelo preprosto.

Ker sem zadnja leta začela delati na sebi, sem ugotovila, da sem pozabila na svojega notranjega otroka. Od tukaj izhaja naziv Inner Child - Notranji otrok. Bolj se staramo, bolj pozabljamo, kaj nas resnično osrečuje, in se poskušamo prilagajati zunanjemu svetu. Kot otroci smo živeli bolj brezskrbno. Cele dneve smo se igrali zunaj, si sami izmišljali igre in na koncu dneva prihajali polni umazanije domov.

Ali vam je zdaj fotografija bolj jasna, ko jo gledate? Ne vidite samo barvaste lase. Vidite več. Vidite vsekakor barve, ki spominjajo na otroštvo. Le koliko vas je risalo in pisalo, kjer ne bi smeli? Ali vidite tisti umazani make up, ne samo po obrazu ampak tudi po rokah in telesu? Ja, poglejte vaše otroke ter se, med umivanjem njihovih od alkoholnega flumastra umazanih obrazov, nasmejte. Eksplozija v ozadju? Vsekakor je realna in prava, ker imam najboljšega prijatelja fotografa, ki je velik otrok in ne mara photo-shopa, ampak raje takšne ali drugačne efekte ustvari na težji način – sam s svojo domišljijo. S kompresorjem in cevjo, v kateri je bilo nekaj gramov moke, je ustvaril eksplozijo, ki jo vidite na fotografijah. Zdaj je bilo samo pomembno ujeti pravi trenutek, pravo mili-sekundo eksplozije, da bi dobili idealno okroglo razpršeno obliko. Bistveno težje kot z nekaj kliki v photoshopu. Potrebovali smo veliko poskusov. Lasje so bili polni moke in jo je bilo težko izčesati iz las. Ampak ne glede na to nam je uspelo.

Torej za ustvarjanje kolekcij, potrebujete ne samo idejo, vizijo in rdečo nit. Potrebujete profesionalno ekipo, s katero se dobro razumete. Vsak član ekipe, ki dela na projektu, mora biti seznanjen z idejo, zgodbo, ki jo želite predstaviti. Fotograf, masker, stilist. Vsi morajo dobiti zelo natančna navodila, da se lahko dobro pripravijo. Jaz običajno pripravim kolekcijsko »knjižico«, v kateri so zbrane fotografije z navdihom. Tudi fotografije make-up-a, oblačil in vsega, kar je pomembno. Pred snemanjem se vedno posvetujem z ekipo, ki bo delala na projektu. Seveda, potrebujete tudi modele. Za iskanje modelov potrebujem največ časa, saj najraje delam z »navadnimi« dekleti. Torej, da niso profesionalni modeli, ki jih lahko najamete v agencijah. Ne maram klasične lepote, ampak vedno iščem modele s posebnimi karakteristikami obraza. To so lahko velike oči, izražene ličnice ali podobno. Na koncu je treba narediti urnik in predvideti čas, ki ga potrebujete za oblikovanje frizure, izdelavo make-upa in fotografiranje.

Ko imate vse to, razen odličnih fotografij, je pomembno, da v svojem delu ves čas uživate. To je vsekakor pika na i in z veliko entuziazma lahko fotografija uspe še bolje. Včasih kakšen model odpove in morate poiskati zamenjavo, ali na dan snemanja niste zadovoljni z barvo las in jih prebarvate še enkrat. Ja, vse to se lahko zgodi, ampak na slikah to ni vidno. Viden je rezultat. Ko presenetite sami sebe, boste zagotovo presenetili in navdušili tudi druge.

Ker veliko frizerjev nima časa, da bi vse organizirali, ponujamo od začetka leta delavnice za frizerje, ki lahko z mojo pomočjo ustvarijo svojo kolekcijo. Jaz pomagam pri ustvarjanju ideje, da najdemo to bistvo, ki ga želite pokazati, ter organiziram celoten projekt in ekipo. Se sliši dobro? Pred vami je ena od kolekcij, ki sem jo pomagala ustvariti Leji Mlinarič. Tema je bila nekaj, s čimer se je ona rada igrala v otroštvu. Seveda, lutke Barbie. To je bila rdeča nit skozi kolekcijo. Pisane barve las, roza ozadje, ki spominja na škatlo, v kateri je bila shranjena Barbie, ter trde poze telesa, ki spominjajo na lutke. Nadaljevanje zgodbe prepuščam vam. Vsekakor bodo vsake oči videle še kaj drugega v posameznih fotografijah.

Striženje in barvanje: Leja Mlinarič
Fotografija: Klemen Razinger
Ličenje: Maja Ašič
Styling: Teja Jeglich Design
Koncept: Sanja Karasman