Kolumna: Sanja Karasman

Slava, uspeh in temu podobno

Vedno sem se držala prepričanja, da je merilo uspeha osebno zadovoljstvo. Pozicija na kateri si, ne na kateri drugi mislijo, da si. Uspeh je biti zadovoljen sam s sabo, ne glede na to kje si in s kom si. Uspeh je zbuditi se zjutraj in veselo hoditi na delo. Ne glede na to, ali delaš v velikem kolektivu, ali si sam svoj šef, ali delaš za blagovno znamko. Bistvo uspeha je, da se ti počutiš izpolnjen s tem, karkoli delaš.

Pred kratkim sem srečala kolegico, s katero se poznava že nekaj let. Povedala mi je, da me resnično ceni in si želi, da grem naprej. Najprej se mi je to zdelo zelo lepo, ampak nisem razumela, kaj misli s tem, »da grem naprej«. Nisem nič rekla, samo zahvalila sem se. Debata se je kasneje nadaljevala naprej: »Sanja, ti res moraš naprej, jaz tebe res cenim, ampak res ne vem, kaj počneš v Subrini, ti moraš naprej.« Hm, ok ... To mi je dalo misliti o osebnem zadovoljstvu in pogledu drugih ljudi na mene samo. S sabo je prineslo nekaj vprašanj, na katera ne iščem odgovorov, ker jih že poznam. Rada bi, da si ostali odgovorijo na naslednja vprašanja.

1. Le zakaj bi mi bilo nerodno delati za slovensko podjetje?
2. Zakaj je vedno London merilo uspeha?
3. Zakaj bi morala kam drugam, da bi ljudje rekli, da sem uspela?
4. Zakaj ne zmoreš biti zadovoljen s tem, kar si sam ustvaril, če
za tem ne stoji »veliko« ime?
5. Zakaj se primerjaš z drugimi?

Torej, verjetno slišim nekajkrat na teden, da bi morala delati v Londonu. Ja, definitivno se strinjam, da je London mati frizerstva in je najbrž najboljše mesto za hitri napredek, ampak to ni vse, kar obstaja. Zakaj naši odlični frizerji ne grejo v London. Ko rečem naši, ne mislim samo na kolege Hrvate, ampak tudi Slovence. Ker po sedmih letih se počasi že imam za »našo«. Torej, zakaj ne gredo v London? Zato ker poznajo ceno »uspeha«. Delati za velika imena, kot so Sassoon, M&P, Saco in podobno, prinese za sabo veliko trpljenja. Prinese tudi veliko odpovedovanja samemu sebi. Ko delaš za veliko blagovno znamko, ne delaš zase, ampak delaš za druge. Živiš njihovo vizijo, živiš njihovo življenje. Ne pravim, da je kaj narobe s tem. Če se kdo najde v tuji viziji, potem odlično, potem lahko reče, da je uspešen. Bistvo je, da se zaradi ogromne uporabe instagrama in facebooka velika količina frizerjev počuti manj dobrih, ker ne dobivajo veliko všečkov. Za vsako dobro sliko stoji najmanj 50 slabih slik. Za vsako mojo objavljeno sliko na instagramu je še več slik iz napačnega kota. Za vsako sliko je tudi porabljen čas za izbiro prave slike, svetlobe … Jaz si to lahko privoščim, ker ne delam v salonu. Kaj pa ostali frizerji, ki odlično delajo, ampak nimajo časa slikati svojega dela in ga objaviti na socialnih omrežjih? Ali so zaradi tega manj uspešni, kot sem jaz, ali kdorkoli drug z 10K sledilcev? Ne bi rekla. Če mene vprašate, uspešni so še bolj. Uspešni so zato, ker ljubijo svoje delo in se predajajo svojim strankam. Ne zapravljajo časa za slikanje. Oni porabljajo ta čas za komunikacijo s strankami, za pogovor, za karkoli, kar njihove stranke razveseli. Ne potrebujejo všečkov, da bi sami sebi dokazali, da so dobri. Njihov zasedeni urnik govori, kako dobri in uspešni so. Njihovo socialno omrežje je živo in hodi po cesti. Njihov uspeh je na glavah drugih, čeprav ga mi ne vidimo.

Zakaj bi morali početi to, kar drugi pravijo, da je prav? Zakaj ne bi počeli tega, kar nas veseli, in na način, kakšen se nam zdi prav? Če želite vse pustiti in početi nekaj drugega, le naredite to. Mogoče je dolga pot do tega, da živimo svoje sanje, ampak je vsekakor kratka pot do konca življenja.

Zato dragi moji kolegi, nikoli ne zavidajte drugim tega, kaj so, kje so in kdo so. Ne zavidajte niti meni, ker tudi moj vsakdan ni popoln. Ne zavidajte nikomur. Delajte to, kar počnete najbolje, in to je, da se posvetite svojim strankam. Jaz bom delala tudi to, kar počnem najbolje. Živela za slovensko znamko, za našo znamko, čeprav bi lahko šla v London ali Ameriko. Ker Londona zaradi gužve ne maram, Amerika se mi zdi preveč daleč od družine, bom še nekaj časa ostala tukaj. Dokler bom uspešna, dokler bom zadovoljna s tem, kar počnem, ter dokler bo naša znamka zadovoljna s tem, kar počnem zanjo.

Zakaj sem še vedno tukaj, kjer sam? Zato ker mi je fajn. Spomnite se, kje je bila Subrina Professional še pred nekaj leti in kje je danes. Ja, marsikaj bi lahko bilo boljše in počasi bo še boljše. Nobena sprememba se ne zgodi čez noč. Za uspeh je potrebna potrpežljivost. Na tej poti potrpežljivosti se lahko veliko naučimo, lahko veliko dobimo, prav tako lahko veliko izgubimo. Pomembno je, da nikoli ne obupamo in da gradimo nekaj, v kar verjamemo. Sami ali z dobro družbo. Oboje šteje, dokler vas osrečuje.

Kjerkoli smo.

Sanja Karasman
Foto: Klemen Razinger