Delovna izkušnja v Londonu - Neža

Sem Neža Štricelj, nekdanja dijakinja Srednje Frizerske šole v Ljubljani. V oktobru sem se s programom Erazmus+ odpravila na polletno delovno izkušnjo v London. Dobila sem neverjetno priložnost, priložnost, da delam v enem izmed najboljših salonov, v salonu Trevor Sorbie. Prvič sem se s tem salonom srečala leta 2019, ko sem prišla na izobraževanje za en mesec. Že takrat sem spoznala salon in zaposlene ter se počutila odlično, tako da sem se ponovnega srečanja res veselila. Prav tako se je v meni porajalo tudi nekaj strahu, prvič sama v tako velikem mestu, zelo nepoznanem in drugačnem okolju, kot sem navajena. Bom kar iskreno povedala, tako kot vsak začetek je bil tudi ta težek, vendar se je vse hitro spremenilo v zabavno in razigrano izkušnjo. V salonu so, kot sem že omenila, vsi izjemno prijazni in strokovni. Kmalu sem spoznala že nove prijatelje izven salona, s katerimi, upam, bom še ostala v stiku. Lahko rečem, da je bila ena boljših izbir nastanitev v študentskem domu. Tam nas je bilo veliko študentov in dijakov z različnih koncev sveta. Naš študentski dom pa ima to izjemno priložnost, da se lahko udeležimo raznih projektov, delavnic, izletov … Tam hitro dobiš nove prijatelje, s katerimi deliš trenutke in izkušnje. Sama sem bila vesela, ker sem si našla tako uredu družbo, družbo petih prej popolnih neznancev z različno kulturo, razmišljanjem in navadami. Res sem se veliko naučila od njih, spremenila razmišljanje, se zavedala, kako sem lahko vesela za stvari, ki so mi bile prej samoumevne, zdaj pa jih res cenim in občudujem. Spoznala sem veliko ljudi, vsakega s svojo zgodbo, drugačnim razmišljanjem, vsi ti ljudje pa imajo eno skupno lastnost in to je njihova želja po učenju. Vsi, ki sem jih spoznala, bi lahko rekla, da so izjemno nadarjeni tako za stvari, ki se jih učijo, kot za stvari, ki jih imajo radi, hobije.

Pa da vam še malo opišem delo v salonu. Delo je bilo razdeljeno na treninge in pa delo v salonu. Treninge sva imeli dvakrat tedensko. Običajno je bil trening za barvanje na ponedeljek in pa trening za striženje na torek. Na treningih za barvanje sva začeli najbolj osnovno, barvanje izrastka. Nadaljevali sva na pol glave s prameni, končali pa sva s tehniko balayage. Za vse te storitve sva imeli modele, na katerih sva se učili. Treningi za striženje so se prav tako začeli bolj z osnovami, feniranjem, pri katerem so nama pokazali več različnih tehnik. V salonu dajo zelo velik poudarek na feniranje, s katerim poskusijo zaključiti frizuro in naknadno ne potrebujejo različnih likalnikov in kodralnikov. Nadaljevali sva na bolj zahtevna striženja, striženje paža in pa kratkih las. Ko sva s tema dvema tehnikama zaključili, sva nadaljevali na stopničke, na dolgih laseh in laseh v dolžini paža. Vse tehnike sva prav tako izvajali na modelih. Zelo mi je bilo všeč, kako so si frizerji vzeli čas in nam vse razložili, tudi če smo potrebovali isto razlago večkrat.

Tako so potekali treningi, delo v salonu ni bilo tako zabavno, vendar še zmeraj zelo poučno. Ko si delal v salonu, je to pomenilo, da umivamo glave, pomagamo v salonu, izpiramo barve … Lahko povem, da mi je bilo zelo všeč delo s strankami, saj sem s tem utrjevala angleški jezik in ga izboljševala. Prav tako sem izvedela veliko stvari s področja zgodovine Londona in pa veliko strank mi je priporočalo izjemne kraje s hrano, pijačo, čudovitim razgledom … Veliko krajev sem si ogledala in bila navdušena. Najbolj mi je bil všeč izlet v Greenwich, kamor sem odšla s prijateljicami. Najprej smo si ogledale muzej, nato smo imele manjši piknik v parku, odšle na obhod mesta, si ogledale veliko različnih predelov mesta. Na koncu pa smo za čudovit zaključek dneva odšle še na drsanje. Če imate priložnost, si oglejte Greenwich. Jaz sem bila navdušena. Prav tako sem si ogledala Oxford, Cambridge, Richmond park in mnoge druge.

Ko potegnem črto in pogledam vse za nazaj, moram priznati, da je bila to ena izjemna, velika izkušnja. Naučila sem se veliko stvari, frizerskih in življenjskih. Spoznala sem res čudovite ljudi, videla veliko stvari, obiskala različne muzeje in še in še. Res sem hvaležna za to izkušnjo in priporočam vsakemu, ki ima možnost, da jo izkoristi. Prav tako pa sem res hvaležna za vso podporo s strani družine, prijateljev in fanta.

Bilo je čudovito.

Tekst: Neža Štricelj
Foto: osebni arhiv